11. 8. 2023

Na ZSSS budno spremljamo ukrepe vlade in vsa dogajanja v povezavi z odpravo posledic neurja, ki je prizadelo Slovenijo. Danes smo tako komentirali spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in pozvali trgovce, naj ne dvigujejo cen. Solidarno bi bilo: cene spustiti! Komentar v celoti objavljamo v nadaljevanju.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljamo spremembe in dopolnitve Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Prepričani smo, da je hitrost in učinkovita izvedba predlaganih ukrepov še kako pomembna pri preprečevanju negativnih posledic ujme in zmanjševanju škode, ki jo je le-ta povzročila. Tudi v gospodarstvu in gospodarskih družbah.

Posebej pozdravljamo, da se nadomestilo plače za vse tiste, ki svojega dela ne morejo opravljati zaradi razmer pri delodajalcu, doma ali zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi poškodovane infrastrukture,  za čas čakanja na delo zvišuje iz 50 na 80 odstotkov plače. Nesporno so stroški sanacije premoženja, zlasti hiš , ne samo neizogibni temveč tudi izredno veliki. In vsak cent, vsak evro pride še kako prav.

Ukrep subvencioniranja čakanja na delo je potrebno gledati predvsem v luči ohranitve zaposlitve in s tem tudi socialne varnosti zaposlenih delavcev. Zato je pomembno, da delodajalci v času prejemanja subvencij za izplačilo nadomestila plače za čas čakanja na delo, ne smejo odpuščati. Vendar pa opozarjamo, da je ohranitev delovnega mesta pomembna tudi po zaključku prejemanja subvencije oziroma po vzpostavitvi pogojev za zagon delovnega procesa. Zato bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi prepoved odpuščanja delavcev, za katere je delodajalec prejemal subvencijo nadomestila plače, podaljšali tudi na določeno časovno obdobje po zaključku prejemanja subvencije. Na primer za obdobje, ki je enako obdobju prejemanja subvencije za posamičnega delavca.

Sanacija premoženja, zlasti stanovanjskih objektov, bo dolgotrajna in naporna. Predvsem pa bo povezana z veliki stroški. Zato v ZSSS pozivamo vse trgovce, zlasti pa večje trgovske verige, da v tem času ne višajo  cen blaga. Zlasti ne cen materiala in orodja, ki je nujno potrebno za hitro in učinkovito sanacijo bivalnih prostorov po uničujoči ujmi.

Izkušnje in tudi osnovna ekonomska logika nam namreč kažejo, da ima večje povpraševanje po posameznem materialu, storitvi za posledico višanje  cen. S tem pa se ne samo višajo dobički trgovcev, temveč se tudi marsikomu oteži dostop do prepotrebnega materiala. Popolnoma nesprejemljivo je, da bi trgovci povečano povpraševanje, na primer po gradbenem materialu, ki je posledica potrebe po sanaciji bivalnih prostorov,  izkoristili za višanje cen. Prepričani smo, da ni nikakršne potrebe po tem. Ravno nasprotno. Bilo bi prav in solidarno da tisti trgovci, ki lahko, znižajo svoje cene, svoje marže in tudi na ta način prispevajo k hitrejši sanaciji stanovanjskih objektov ljudi in prostorov gospodarskih družb.  Višje cene utegnejo namreč marsikje zelo otežiti in zavleči sanacijo bivalnih površin.

VIR: www.zsss.si

11. 8. 2023

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je danes pozval državne organe, da ponovno preverijo Odredbo za možnost odprtja prodajaln in omejijo njeno veljavnost, preprečijo zlorabe in poskrbijo za varnost delavk in delavcev v panogi. Poziv objavljamo v celoti.

ZAHTEVA PO DOPOLNITVI DRŽAVNE ODREDBE ZA MOŽNOST ODPRTJA PRODAJALN

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje, ki je posledica poplav. Škoda, ki jo je povzročila vodna ujma in plazovi, je enormna, solidarnost pa bo v prihajajočem obdobju ključna. Delavke in delavci v trgovinski panogi, med njimi tudi sami žrtve naravne katastrofe, so pripravljeni priskočiti na pomoč, a pozivajo k razumnosti in smotrnosti ter k spoštovanju težko izborjenih pravic, začenši s pravico do počitka ob nedeljah in praznikih. Ta pa v danih razmerah ni več počitek, saj tudi sami odpravljajo posledice ujme na lastnih domovih ali domovih sorodnikov, sokrajanov. Dobronamerno sprejeti ukrepi se v naši družbi vse prepogosto izrabljajo, kar so storili tudi nekateri trgovci, ki so že napovedali, da bodo v prihodnjih dneh odprte vse trgovine, tudi na neprizadetih območjih.

SDTS zato poziva državne organe, da izdano Odredbo za možnost odprtja prodajaln dopolnijo in omejijo njeno krajevno ter časovno veljavnost. Slednje ne bo pripomoglo zgolj k boljši organizaciji pomoči, temveč bodo s tem določena  tudi jasna navodila za trgovce, kar bo oteževalo zlorabe. Državni organi naj nato s posebno skrbnostjo spremljajo pravilno izvajanje Odredbe in ali s tem ukrepom dosega svoje cilje in namen.

Preskrba na ogroženih območjih je nujna, zato je zdaj čas za koordinirano akcijo tudi v trgovinski panogi!

Prepogosto spremljamo pozive zbirnih centrov po državi, da so ti (pre)polni in da ljudje prinašajo dobrine, ki se trenutno ne potrebujejo, celo zavračajo ali so tako ali drugače neuporabne. Potrošnja v teh dneh naj bo smotrna in premišljena, skladna s potrebami na terenu. Država naj zagotovi sezname nujno potrebnih dobrin (živila, tehnična oprema, otroška oprema itn.), trgovine pa naj zagotovijo morebitne premike teh dobrin na prizadeta območja, in sicer znotraj trgovinske mreže. SDTS obenem poziva naj to ne postane poskus umika veljavne trgovinske zakonodaje, ki ščiti pravice trgovk in trgovcev po Sloveniji.

>> »Pozivam vse, tako trgovce kot državljane, da dane situacije ne izkoriščajo za splošno potrošništvo in ustvarjanje lastnih dobičkov. Trgovina ni panoga na meji preživetja, temveč panoga, ki je v lanskem letu ustvarila največje dobičke v zgodovini samostojne Slovenije. Tudi za to smo toliko bolj zgroženi nad zahtevami trgovinske zbornice po refundaciji nadomestil plače za zaposlene, ki ne bodo delali na dan solidarnosti, 14. avgusta, letos,« poudarja Ladi Rožič, generalni sekretar SDTS.

Dodatno SDTS trgovcem podaja v razmislek predlog, da bi ponovno pregledali svoje marže in spustili cene nujno potrebnih dobrin oziroma naj preverijo lastne možnosti donacij. Visoka inflacija je v zadnjem letu marsikoga pomaknila na rob preživetja, danes pa ni več čas za ustvarjanje dobičkov, pač pa čas za solidarnost in pomoč ljudem v stiski.

Trgovke in trgovci iz prizadetih območij so pripravljene opravljati svoje delo v trgovinski dejavnosti, obenem se že organizirajo za nudenje pomoči na terenu, zbirajo pa tudi donacije. Naj enako storijo tudi podjetja.

Spoštovani!

Obveščamo vas, da je Ekonomsko-socialni svet (ESS) na svoji 351. seji 7. 7. 2023 soglasno podprl predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen! S tem so se na široko odprla vrata za nadaljnje korake za dokončni sprejem pravilnika. Vsi na seji ESS navzoči so se strinjali, da je socialni dialog pri pripravi tega pravilnika lahko vzor za socialni dialog pri pripravi reform, ki so napovedane v okviru nacionalnega Načrta za  okrevanje in odpornost (reforme pokojninsko-invalidskega, zdravstvenega in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo).

Kot bralci naših e-novic veste, sta ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) 15. 6. 2021 začela kampanjo "Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen", da bi spodbudila prenovo zastarelega  Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je leta 2021 izziv sprejelo in imenovalo strokovno delovno skupino predstavnikov MDDSZ, socialnih partnerjev ter strok medicine dela ter tehniške varnosti. Delovna skupina se je v poldrugem letu sestala na devetih sejah in oblikovala koncept novega pravilnika.

Namen novega pravilnika je učinkovito preprečevanje mišično-kostnih obolenj, ki tako pri nas kot širše v EU veljajo za enega najpogostejših razlogov bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Predlog pravilnika na seznam že uveljavljenih metod ocenjevanja tveganja pri ročnem premeščanju bremen dodaja novo metodo MKK (metoda ključnih kazalnikov), ki povzema podobno nemško metodo. Njen pilotni preizkus marca 2023 je pokazal, da lahko pričakujemo v praksi na konkretnem delovnem mestu premike na bolje.

Po seji ESS predlog pravilnika čaka še medresorsko usklajevanje znotraj Vlade RS in nomotehnično presojo Vladne službe za zakonodajo. MDDSZ naj bi tudi v najkrajšem možnem času pripravilo razpis za pripravo strokovnih smernic za izvajanje pravilnika, ki bodo objavljene na spletni strani ministrstva. Objava pravilnika v Uradnem listu RS pa je napovedana v poletnih mesecih 2023.

Pričakujemo, da bo po objavi pravilnika v Uradnem listu in smernic sledilo 12-mesečno prehodno obdobje, namenjeno usposabljanju strokovne javnosti za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen po metodi MKK ter reviziji delodajalskih izjav o varnosti z oceno tveganja.

Ladi Rožič, generalni sekretar

Skladno z 2. in 7. členom Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, s spremembami in dopolnitvami), objavljamo novo višino najnižjih osnovnih plač za posamezne tarifne razrede in višine povračil stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom ter službenih potovanj (dnevnice) v dejavnosti trgovine Slovenije, ki od 1. 7. 2023 dalje znašajo:

1. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE

Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede za delo opravljeno od vključno 1. 7. 2023 dalje znašajo:

 II. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

1. Prevoz na delo in z dela           0,19 EUR
   
   
2. Prehrana med delom                6,71 EUR

2. Službena potovanja v Republiki Sloveniji - dnevnice

          6 - 8 ur                                    7,56 EUR

          8 – 12 ur                                10,81 EUR

          nad 12 ur                               21,34 EUR      

Obrazložitev:

Skladno z drugim odstavkom 2. člena Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18 s spremembami in dopolnitvami – Tarifna priloga h KPDTS) se najnižje osnovne plače od vključno leta 2020 dalje spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta, vendar ne več kot za 2 % letno. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 23 / I-VI 22 znaša 109,1, zato se najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih za delo opravljeno od 1. 7. 2023 dalje povišajo za 2 %.

Skladno s 7. členom Tarifne priloge h KPDTS se povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, uskladijo 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 23 / I-VI 22 znaša 109,1, zato se povračila stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji povečajo za 9,1 %.

Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, temveč je urejena v kolektivnih pogodbah posameznih dejavnosti, internih aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS) jo ureja v 80. členu, zaposleni ima pravico do jubilejne nagrade za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Pri tem je potrebno posebej opozoriti na osmi odstavek 62. člena KPDTS, na podlagi katerega se pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v to delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu, pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca, za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti, razen če KPDTS ne določa drugače.

KPDTS določa izplačilo jubilejnih nagrad v zgornji višini zneska, ki se v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Konec leta 2022 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št.: 162/2022), spremembe se uporabljajo za izplačila po 31. 12. 2022. Besedilo spremenjene Uredbe lahko najdete na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4152/uredba-o-spremembah-in-dopolnitvi-uredbe-o-davcni-obravnavi-povracil-stroskov-in-drugih-dohodkov-iz-delovnega-razmerja.

Za izplačila do 31. 12. 2022 je bila jubilejna nagrada določena v fiksnem znesku, za izplačila po tem datumu pa se v skladu s spremembo 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba določi v odstotku zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (PP v RS), in sicer tako, da zaposlenemu pripada za:

• 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 30 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec; t. j. 607,18 EUR  (prej 460 EUR);
• 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 45 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec; t. j. 910,76 EUR (prej 689 EUR);
• 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 60 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec, t. j. 1.214,35 EUR (prej 919 EUR);
• 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: 75 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih SURS, preračunane na mesec, t. j. 1.517,94 EUR (prej 919 EUR).

Do navedene višine se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, skladno z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Izplača se v roku 1 meseca po izpolnitvi pogojev.

Ljubljana, 01. maja (STA) - Z majem v veljavo stopa novi pravilnik o poklicnih boleznih, ki določa poklicne bolezni; dela, na katerih se pojavljajo te bolezni; pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni; ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja teh bolezni. V sindikatih so se za tak pravilnik zavzemali 30 let, delodajalci pa so do njega kritični.

Novi pravilnik omogoča začetek ugotavljanja poklicnih bolezni, veljal pa bo le za bolezni, navedene na nacionalnem seznamu. Ta seznam se bo sproti dopolnjevalo.

Delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, bodo lahko s pomočjo osebnega zdravnika pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa vložili vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni.

Rok za odločitev bo 60 dni po vložitvi popolne vloge.

Če bo interdisciplinarna skupina strokovnjakov ugotovila obstoj poklicne bolezni ali sum nanjo, bo o tem obvestila delavca, izbranega osebnega zdravnika in izvajalca medicine dela aktualnega delodajalca.

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa bo moral nato delodajalcu, pri katerem bo ugotovljena vzročna zveza med poklicno boleznijo delavca in delovnim mestom ali delom, ter Inšpektoratu RS za delo posredovati obvestilo o potrjeni poklicni bolezni, iz katerega bodo razvidni poklicna bolezen; delo, pri opravljanju katerega je za bolezen nastala; vzročni dejavnik, zaradi katerega je nastala; ter časovno obdobje, v katerem se je delo opravljalo.

Delodajalcu bo moral zagotoviti tudi osebne podatke delavca, potrebne za prijavo poklicnih bolezni.

V primeru suma na obstoj poklicne bolezni bo inštitut delodajalcu in inšpektoratu dolžan posredovati obvestilo z navedbo poklicne bolezni, na katere obstoj se sumi; dela, povezanega s sumom na poklicno bolezen; ter časovnega obdobja, v katerem se je opravljalo.

Poklicno bolezen in sum nanjo se bo objavilo tudi v register poklicnih bolezni.

Del pravilnika so tudi seznam poklicnih bolezni, vloga za ugotavljanje poklicne bolezni in ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni.

"Gre za uspešen zaključek 30-letnega boja," je sprejem pravilnika nedavno pospremila samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm. Za sprejetje pravilnika so si namreč prizadevali več kot 30 let, a so po njenih besedah pri vseh vladah naleteli na gluha ušesa.

Da se po osamosvojitvi Slovenije poklicnih bolezni praktično ni več ugotavljalo, po njenih besedah med drugim dokazuje število priznanih poklicnih bolezni na dva milijona prebivalcev. V Nemčiji jih je 900, v Franciji 1500, na Danskem 1800, v Sloveniji pa 30.

"Pravilnik sam po sebi ne bo preprečil poklicnih bolezni, pričakujemo pa, da bodo delodajalci zaradi tega seznama in učinkovitega dela pristojnih organov več vlagali v zdravo in varno delovno okolje," pa je poudaril izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko.

Zagotovil je, da namen pravilnika ni uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, se po njegovih besedah nimajo česa bati.

Z delodajalske strani je medtem slišati, da zakonodajalec v pravilniku ni upošteval ključnih pripomb gospodarstva, in sicer da bi imel delodajalec ali strokovni delavec za varnost pri delu možnost opozoriti delavca o tveganjih za poklicno bolezen.

Kritični so, ker da je vloga delodajalca pri ugotavljanju poklicne bolezni popolnoma izključena. Prav tako, kot so opozorili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ni bila upoštevana pobuda, da bi interdisciplinarna skupina strokovnjakov na pobudo delodajalca opravila ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih ter opravila razgovor s strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen.

Obregnili so se še, ker delodajalec glede na pravilnik ne more podati pritožbe zoper ugotovitev interdisciplinarne skupine.

VIR: STA

V Uradnem listu RS, št. 25/23 je bil objavljen nov Pravilnik o poklicnih boleznih, ki je začel veljati 25. 2. 2023, uporabljati pa se je začel s 1. 5. 2023.

Pravilnik določa:

• poklicne bolezni,
• dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni,
• pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni,
• postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

S tem pravilnikom se določajo poklicne bolezni za namen:

• ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
• prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec,
• spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi.

Poklicna bolezen pri delavcu obstaja, če je ugotovljena vzročna zveza med:

• boleznijo, ki je na seznamu poklicnih bolezni (Priloga 1 pravilnika), in
• daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere delavec je ali je bil zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: delovni pogoji).

Pri ugotavljanju vzročne zveze se upošteva:

1. delovna anamneza delavca, iz katere izhaja, da opravlja ali je opravljal delo v delovnih pogojih, kjer je ali je bila prisotna izpostavljenost vzročnemu dejavniku, ki bi lahko povzročila poklicno bolezen,
2. izpostavljenost delavca delovnim pogojem, za katere obstajajo znanstveno utemeljeni dokazi, da lahko povzročijo poklicno bolezen ob upoštevanju naslednjih meril:

• najnižja intenzivnost izpostavljenosti,
• najkrajše trajanje izpostavljenosti,
• najkrajša indukcijska doba,
• najdaljša latentna doba.

Pri presoji meril iz prejšnjega odstavka se uporabljajo publikacija in merila za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih bolezni, ki jih pripravi Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (v nadaljnjem besedilu: KIMDPŠ). Publikacijo, prevod publikacije in merila minister objavi na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave. Gradivo je dosegljivo na povezavi:

https://www.kimdps.si/sites/default/files/pictures/evropska_priporocila_za_diagnosticiranje_poklicnih_bolezni.pdf

Postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni

Ugotavljanje poklicne bolezni se začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec vloži pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na KIMDPŠ (v nadaljnjem besedilu: interdisciplinarna skupina strokovnjakov).

Interdisciplinarna skupina strokovnjakov opravi osebno obravnavo delavca in preuči dokumentacijo (ki jo med drugim pridobi tudi od delodajalcev, njihovih izvajalcev medicine dela ter strokovnega delavca za varnost pri delu). Kadar je za ugotavljanje obstoja poklicne bolezni to potrebno, interdisciplinarna skupina strokovnjakov:

• opravi ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih,
• opravi razgovor s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen, pri čemer opravi dejanja iz te in prejšnje alineje, če to predlaga delodajalec,
• napoti delavca na diagnostične zdravstvene storitve.

Interdisciplinarna skupina strokovnjakov izda ugotovitev v 60 dneh od prejema popolne vloge oziroma od poteka roka za dopolnitev vloge.

Z ugotovitvijo interdisciplinarne skupine strokovnjakov:

• je potrjen obstoj poklicne bolezni,
• ni ugotovljena poklicna bolezen ali
• je podan sum na obstoj poklicne bolezni.

Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov se posreduje v centralni register podatkov o pacientu.

Če poklicna bolezen ni ugotovljena, lahko v primeru pridobitve nove zdravstvene dokumentacije o poklicni bolezni, delavec ponovno vloži vlogo za ugotovitev poklicne bolezni.

Vir: Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 3. maj 2023, št. 13/23

Ljubljana, 23. marec 2023

VODSTVU DRUŽBE

Zadeva: Izplačilo regresa za letni dopust

Spoštovani,

Bliža se rok za izplačilo regresa za letni dopust. V skladu s spremembami h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 52/18, s spremembami in dopolnitvami), ki so bile objavljene v Ur. l. RS št. 155/22 se od 1. 1. 2023 dalje regres za letni dopust izplača najmanj v višini minimalne plače (1.203,36 EUR) v denarni obliki, nad tem zneskom pa lahko delodajalec izplača regres v nedenarni obliki.

Kot vam je znano se izplačilo regresa za letni dopust do višine povprečne plače ne šteje v obdavčitev ali dohodnino. Vsled navedenega vas pozivamo, da v letu 2023 izplačate regres za letni dopust nad višino minimalne plače in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zgornja meja neobdavčenega regresa v marcu 2023, po podatkih SURS, znaša 2.144,72 EUR.

V pričakovanju vašega pozitivnega odziva, vas lepo pozdravljamo.

Generalni sekretar        

    Ladi Rožič     

Sindikat delavcev trgovine Slovenije objavlja razpis za letovanje v letu 2023 v naslednjih počitniških enotah:

• Apartma Planika v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• Apartma Murka v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• apartma v Prekmurski vasi (Terme 3000 Moravske toplice), primeren za letovanje največ štirih oseb (3+1),
• prikolica Fiesa, primerna za letovanje največ pet oseb (5),
• hišica v Termah Čatež, primerna za letovanje največ 5 oseb (4+1).

Opomba: +1 oseba se nanaša na majhnega otroka, ki spi s starši in nima svojega ležišča.

RAZPISANI TERMINI IN POGOJI:

• razpisani so tedenski termini (sedem dni),
• možen je krajši najem v primeru nezasedenosti tedenskih terminov (najmanj 3 nočitve).

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).

Razpis poteka do 8. 3. 2023. V skladu s Pravilnikom o koriščenju počitniških kapacitet imajo prednost pri prijavi člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Morebitne nezasedene termine bomo po poteku razpisnega roka ponudili tudi članom ostalih sindikatov (ZSSS) in drugim interesentom.

Izpolnjene prijavnice (dobite jih pri sindikalnih zaupnikih), posredujte do 8. 3. 2023 po pošti na naslov: Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, po elektronski pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali opravite rezervacijo preko naše spletne strani http://www.sindikat-sdts.si/pocitnice, kjer so na voljo še ostali podatki o letovanjih.

Ob zaključku razpisnega obdobja bomo v skladu s kriteriji opravili izbor med prijavljenimi ter prijavljene obvestili o odobritvi letovanja ali o ponudbi novega prostega termina (poleg ostalih kriterijev opozarjamo na dva: prednost imajo člani, ki še niso letovali, v času šolskih počitnic imajo prednost člani s šoloobveznimi otroki).

V spodnji tabeli navedene cene, veljajo za počitniško enoto na dan, navedeno je število oseb, ki lahko biva v stanovanju in je enako številu ležišč, ki je navedeno v stolpcu.

• Prijava in turistična taksa nista vključena v ceno in jo letujoči poravna na recepciji.
• Možnost plačila v dveh obrokih (50 % po odobritvi termina – rezervacija, preostali del – 50 % mora biti poravnan najkasneje 8 dni pred letovanjem).
• Sezona (Fiesa) traja v času od 3. junija 2023 do 2. septembra 2023.

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).