V prilogi objavljamo javni poziv za dostojno minimalno plačo, ki smo ga posredovali ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter medijem.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije objavlja razpis za letovanje v letu 2025 v naslednjih počitniških enotah:

• Apartma Planika v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• Apartma Murka v Bohinjski Bistrici, primeren za letovanje največ štirih oseb,
• apartma v Prekmurski vasi (Terme 3000 Moravske toplice), primeren za letovanje največ štirih oseb (3+1),
• prikolica Fiesa, primerna za letovanje največ pet oseb (5),
• hišica v Termah Čatež, primerna za letovanje največ 5 oseb (4+1).

Opomba: +1 oseba se nanaša na majhnega otroka (do 6. leta starosti), ki spi s starši in nima svojega ležišča.

RAZPISANI TERMINI IN POGOJI:

• razpisani so tedenski termini (sedem dni),
• možen je krajši najem v primeru nezasedenosti tedenskih terminov (najmanj 3 nočitve).

Menjave letujočih v počitniških enotah Bohinjska Bistrica, Prekmurska vas in Terme Čatež so ob nedeljah (ura prihoda in odhoda za posamezno počitniško enoto je navedena na napotnici).

Menjave letujočih v počitniški enoti Prikolica Fiesa so ob sobotah (zapustitev objekta do 11. ure, prihod v objekt po 11. uri).

Razpis poteka do 3. 3. 2025. V skladu s Pravilnikom o koriščenju počitniških kapacitet imajo prednost pri prijavi člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Morebitne nezasedene termine bomo po poteku razpisnega roka ponudili tudi članom ostalih sindikatov (ZSSS) in drugim interesentom.

Izpolnjene prijavnice (dobite jih pri sindikalnih zaupnikih), posredujte do 3. 3. 2025 po pošti na naslov: Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Miklošičeva cesta 7, 1000 Ljubljana, po elektronski pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali opravite rezervacijo preko naše spletne strani http://www.sindikat-sdts.si/pocitnice, kjer so na voljo še ostali podatki o letovanjih.

Ob zaključku razpisnega obdobja bomo v skladu s kriteriji opravili izbor med prijavljenimi ter prijavljene obvestili o odobritvi letovanja ali o ponudbi novega prostega termina (poleg ostalih kriterijev opozarjamo na dva: prednost imajo člani, ki še niso letovali, v času šolskih počitnic imajo prednost člani s šoloobveznimi otroki).

Veljaven cenik za leto 2025 prilagamo k razpisu.

V Ljubljani, 23. 12. 2024

Spoštovani, Tomislav Kramarić, generalni direktor Mercatorja in lastniki podjetja.

V zadnjih dneh smo v javnih medijih zasledili vaše izjave, da je Mercator uspešno prestal težko leto prestrukturiranja in da so poslovni rezultati boljši kot v lanskem letu. Izpostavili ste, da to daje pozitivno osnovo za prihodnost. Kljub tem optimističnim navedbam pa se porajajo vprašanja o stanju socialnega dialoga v vašem podjetju.

Mercator je skozi desetletja zgradil svoj ugled kot "najboljši sosed", pri čemer so imeli ključno vlogo zaposleni, ki so zvesto in predano sprejemali podjetje kot svoje. Poleg tega Mercator nosi tudi priznani status družini prijaznega podjetja, kar pa se, glede na nedavne dogodke, vse bolj postavlja pod vprašaj.

Problem: Kršenje temeljnih načel socialnega dialoga

Socialni dialog je v zahodni Evropi in Sloveniji temelj medsebojnega sodelovanja med delavci in delodajalci, ki omogoča vzajemno razumevanje in uspešno upravljanje podjetij. Zato smo globoko razočarani nad načinom, kako se trenutno upravljajo ključne odločitve v Mercatorju:

• Enostranske odločitve o zaprtju poslovalnic: O zaprtju poslovalnic Mercator Tehnike in Cash & Carry-jev so bili zaposleni obveščeni le pol ure pred uradno objavo. To je očitno neskladno z zakonodajo, saj bi morale biti odločitve takega pomena predhodno usklajene s svetom delavcev. Vaše izjave v medijih, da so bile spremembe usklajene s socialnimi partnerji, so zavajajoče in neresnične.
• Prikrito ukinjanje delavskih pravic: Humanitarni sklad, ki je bil ustanovljen z namenom pomoči zaposlenim v izrednih življenjskih situacijah (kot so poplave, požari, hude bolezni ali smrt v družini), že dalj časa ne deluje. Gre za pomembno orodje, ki je bilo eden izmed razlogov za priznanje Mercatorju kot družini prijazno podjetje.
• Ogrožanje delavskih standardov: Počitniške kapacitete, ki so bile do oktobra 2024 zagotovljene kot del standarda za zaposlene, so pod pritiskom prodaje. Svet delavcev Mercator, kjer so tudi predstavniki sindikata SDTS, je že večkrat podal jasno stališče, da se kapacitete ne prodajo, saj morajo kljub morebitnim spremembam lastništva v podjetju odločitve o takih vprašanjih slediti slovenski zakonodaji, kar pomeni, da brez sveta delavcev le teh ni moč prodati.
• Ukinjanje varnostne službe: skladno s 5. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu, kar bi moralo biti delodajalcu prvotnega pomena. Zaposleni se soočajo z vedno večjim številom napadov, prihaja pa tudi do fizičnih poškodb, kar je nesprejemljivo. Trgovke in trgovci so prepogosto prepuščeni sami sebi, ko pride do tovrstnih situacij.

Poziv vodstvu in lastnikom

Spoštovani,
zavedati se morate, da je Mercator podjetje z dolgoletno tradicijo, kjer je uspeh temeljil na dobrem sodelovanju med vodstvom in zaposlenimi. Trenutne prakse pa kažejo na resno krizo zaupanja. Brez zadovoljnih in motiviranih zaposlenih Mercator ne bo mogel ohraniti svojega ugleda in uspešnosti. Prav tako opozarjamo, da nobena reklama ne more preglasiti nezadovoljstva in glas ljudstva. Kupci vse bolj prepoznavajo, da se za sijočo fasado skriva resno zanemarjanje socialnih pravic in vrednot, ki so bile ključne za Mercatorjev uspeh v preteklosti.

Pozivamo vas, da:

1. Vzpostavite iskren in transparenten socialni dialog z zaposlenimi in njihovimi predstavniki.
2. Spoštujete slovensko zakonodajo in socialne standarde, ki so bistveni za dolgoročni uspeh podjetja.
3. Oživite humanitarni sklad in ohranite počitniške kapacitete, ki so del delavskih pravic in standardov.
4. Premislite o svojih nadaljnjih dejanjih, saj si zaposleni, kupci in širša javnost zaslužijo spoštovanje.
5. Vzpostavite zadostno število varnostnikov, saj mora biti varnost zaposlenih in posledično tudi kupcev na prvem mestu.

Zavedajte se, da ima tudi glas zaposlenih moč, in da bo ignoriranje teh pozivov imelo posledice tako znotraj podjetja kot v javnem prostoru.

S spoštovanjem,

 Ladi Rožič

Generalni sekretar SDTS

Sindikat delavcev trgovine Slovenije ugotavlja, da je vedno več delavcev zaposlenih v dejavnosti trgovine nezadovoljnih, zato smo se odločili, da med zaposlene razširimo anketo, na podlagi katere bi pridobili mnenja, ki nam bodo služila za nadaljnje delo in sindikalne aktivnosti.

Anketa je objavljena tudi na portalu 1ka in sicer na naslednji povezavi https://www.1ka.si/a/aba7c657

Izpolnjene ankete posredujte na naš naslov (SDTS, Miklošičeva cesta 7, 1000 Ljubljana) najkasneje do 13. 12. 2024, do tega datuma pa bo aktivna tudi spletna anketa.

V prilogi objavljamo, z dne 24. 10. 2024 objavljene dodatne smernice IRSD.

Minister za notranje zadeve

Boštjan Poklukar

Litostrojska cesta 54

1501 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Luka Mesec

Štukljeva cesta 44

1000 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Zadeva: JAVNI POZIV PO UREDITVI ROMSKE PROBLEMATIKE IN ZAGOTOVITVI VARNOSTI DELAVK IN DELAVCEV V DEJAVNOSTI TRGOVINE

Spoštovani,

poslanstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije zajema tudi zaščito vseh delavcev in delavk v trgovinski dejavnosti, zato smo v dani situaciji primorani opozoriti na naše videnje romske problematike, ki je sicer že dlje časa predmet politične razprave. Politično neukrepanje vse bolj ogroža tudi zaposlene v trgovinski panogi, ki se na svojem delovnem mestu soočajo z manjšinsko skupnostjo romov. S tem dopisom se obračamo tudi na vodstva trgovinskih podjetij z zahtevo po dodatni zaščiti svojih zaposlenih.

Minuli teden, 14. oktobra 2024, je prišlo do neljubega dogodka v občini Grosuplje, ko je v eno od prodajaln vstopila skupina 20 mladih romov, med njimi tudi otroci in mladostniki (ocenjena starost je med 8 in 15 let). Poslovodkinja, ki je skupino sicer prosila, naj vstopajo posamezno in mirno, je bila ob tem deležna verbalnega nasilja z zmerjanjem in žaljivkami. Ob večkratnem opozorilu osebja v trgovini je v skupini prišlo do prerivanja, nakar je postalo jasno, da je skupina vstopila v trgovino z namenom tatvine, saj so trgovinski izdelki iz njihovih žepov pristali na tleh. Skupina se je razbežala še pred prihodom pristojne policijske enote.

To je le eden od številnih podobnih dogodkov v trgovinskih poslovalnicah, ki se prepogosto zvrstijo na vedno istih lokacijah s širšega področja Kočevja, Novega mesta, Krškega, Brežic in drugih okoliških krajev.

Trgovke in trgovci, ki so zaposleni v poslovalnicah na problematičnih območjih, so se na sindikat obrnili zaradi strahu in občutka ogroženosti, sploh ko v trgovino vstopi večja skupina odraslih Romov. V preteklosti so že bili deležni groženj tudi z noži ali drugim orožjem. Dogajanje pogosto nemočno opazujejo tudi druge stranke, ki so prav tako potisnjene v nelagodni položaj oz. so tudi te v strahu za svojo varnost.

Delodajalec je skladno s 5. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Prav zato mora biti varnost zaposlenih in kupcev delodajalcu na prvem mestu, a stroškovni razlogi podjetjem onemogočajo najem zadostnega števila varnostnikov. Trgovke in trgovci so zato prepogosto prepuščeni sami sebi, ko pride do tovrstnih situacij. Neukrepanje države delodajalce še dodatno spodbuja, da se raje odločijo za zaprtje poslovne enote in premestitev zaposlenih na bolj varne kraje. Takšno situacijo smo v sindikatu nazadnje zaznali v primeru zaprtja ene imed poslovnih enot v Krškem.

Zaradi neodzivnosti države in delodajalcev se delavci sedaj obračajo na sindikat z zahtevo, da se zagotovi njihova varnost in varno delovno okolje. Prav zato apeliramo ne zgolj na delodajalce, pač pa tudi na vas, politične odločevalce, k sprejetju ukrepov, ki bodo zaposlenim omogočili varno opravljanje svojega dela.

S spoštovanjem,

Generalni sekretar                                                                                                                   Predsednica

Ladi Rožič                                                                                                                                Tina Skubic

Ob bližajočem se roku za ureditev uzakonjene pravice do odklopa zaposlenih (15. 11. 2024) v SDTS opažamo ideje oz. razmišljanja delodajalcev, na katere smo naleteli ob prejetih predlogih delodajalcev o ureditvi pravice do odklopa, na katere vas želimo opozoriti.

O pravici do odklopa:

= urejena z novelo ZDR-1 v novem 142. a členu, ustrezne ukrepe iz 142.a člena mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve ZDR-1, torej do 15. 11. 2024. Povedano drugače: Delodajalec mora imeti ukrepe sprejete in delavci morajo biti z njimi seznanjeni od vključno 16. 11. 2024 dalje.

= sankcija: če delodajalec ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1,  se kaznuje delodajalec –pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z globo od 1.500 do 4.000 eurov.

= delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času katerekoli upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom (dnevni ali tedenski počitek, letni dopust, bolniška ali druga opravičena odsotnost z dela) ni na razpolago delodajalcu oziroma se ni dolžan delodajalcu odzivati na njegova elektronska sporočila, telefonske klice, sms-e, opravljati delovnih nalog.

Cilj ureditve je, da se delavec odklopi od delovnega procesa – ne samo, da je delavec fizično odsoten iz delovnega mesta, odklop mora biti tudi od digitalnih orodij, torej e-pošte, intraneta, sporočil prek različnih vmesnikov (Viber, WhatsApp …), kot tudi, da ni dosegljiv za službene klice nadrejenih ali sodelavcev v prostemu času. Tako bi delavcem olajšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot tudi podprli telesno in psihično zdravje in varnost pri delu ter dobro počutje  (Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. 1. 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (201972181(INL)).

Po pregledu določb o pravici do odklopa ugotavljamo, da delodajalci predlagajo izjeme za vse zaposlene, ki so v škodo vseh zaposlenih in v korist delodajalca. Dejansko si ustvarjajo podlago, da lahko delodajalec kadarkoli v prostem času delavca, pod pretvezo npr. (nekonkretiziranih) »nujnih primerov«, izrednih dogodkov ipd. kontaktira kateregakoli zaposlenega tudi izven dogovorjenega delovnega časa. Kar je ravno v nasprotju z namenom uzakonitve!

Za situacije, ki so opisane kot izjeme npr. odvračanje materialne škode ali nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali drugi izredni dogodki ima delodajalec že sedaj možnost odrediti nadurno delo (na podlagi 144. člena ZDR-1), poleg primerov, določenih v ZDR-1 lahko delodajalec odredi nadurno delo na podlagi 35. člena KPDTS zaradi nepričakovane odsotnosti delavca (oz. z besedami delodajalca: sprememba delovnega  razporeda), ravno tako lahko delodajalec začasno prerazporedi delovni čas delavca. Glede na 33. člen KPDTS mora delodajalec v primerih začasne prerazporeditve delovnega časa v pisni obliki obvestiti delavce, na kakšen način in za koliko časa se začasno prerazporeja delovni čas oziroma najmanj 1 dan pred začasno prerazporeditvijo delovnega časa posameznemu delavcu oz. najmanj tri dni pred začasno prerazporeditvijo delovnega časa več kot 10 delavcem.

Za situacije, ki so v predlaganih dogovorih opisane kot izjema od pravice do odklopa (npr. povečan obseg dela, odsotnost zaposlenih zaradi bolezni) imamo že zdaj veljavne delovnopravne institute, ki jih delodajalec lahko doseže z ustreznim številom zaposlenih in organizacijo delovnega časa (npr. z odreditvijo nadurnega dela, pripravljenosti na delo, dežurstev, začasne prerazporeditve delovnega časa, delo preko polnega delovnega časa v izrednih razmerah). Večina napisanih izjem je torej že zajeta v obstoječih delovnopravnih institutih.

Zato ne pristajajte na tovrstne ponudbe, temveč je potrebno zahtevati dopolnitev ukrepov delodajalca, s katerimi bo dejansko zagotovljena pravica do odklopa (npr. uvedba dežurstev). Namen 142.a člena ZDR-1 je urediti oz. zagotoviti PRAVICO delavca do odklopa in sprejem ukrepov, ki bodo to pravico omogočali, zagotovo pa ni namen uzakonitve te pravice sprejem posebnosti oz. izjem za vse delavce, ki so v škodo zaposlenih in v korist delodajalca.

Naloga sindikata pa je tudi, da zaposlene oz. naše člane ozaveščamo o uveljavljanju svoje pravice. Torej, zaposleni morajo udejanjati svojo pravico, hkrati morajo spoštovati delodajalčeve ukrepe, ki vodijo v pravico do odklopa, spoštovati pravico sodelavcev (podrejenih in nadrejenih) do pravice do odklopa in v primeru kršitev pravice do odklopa le-to sporočiti delodajalcu in sindikatu, da takoj odreagirajo - si beležijo, shranjujejo klice, maile, skratka vse nedopustne posege v privatno življenje, da lahko takoj odreagiramo na kršitve.

Sindikalne zaupnike naprošamo, da nam sporočite, v katerih podjetjih uporabljajo takšne ali drugačne prakse.

Za dodatno strokovno pomoč smo tu.

Tina Skubic, predsednica

Ladi Rožič, generalni sekretar

Foto: Reuters

13. avgust 2024 ob 11.40

Vir: MMC RTV SLO, STA

Števili prostih in zasedenih delovnih mest sta se znižali

Povpraševanje po novi delovni sili je ostalo veliko, a se je število prostih delovnih mest spustilo pod 20.000

Števili prostih in zasedenih delovnih mest sta se v drugem četrtletju zmanjšali. Prostih je bilo 2,4 odstotka vseh delovnih mest oz. desetinko odstotne točke manj kot četrtletje prej in 0,4 odstotne točke manj kot v lanskem drugem četrtletju.

G. C.

Shrani članek 

Največji porast povpraševanja po delovni sili je bil v trgovini.

V drugem četrtletju je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej. Povpraševanje po novi delovni sili je na skupni ravni ostalo veliko, a se je število prostih delovnih mest spustilo pod 20.000. Nazadnje je bilo pod to mejo v prvem četrtletju leta 2021, ko je bilo prostih nekaj več kot 16.300 delovnih mest, je sporočil statistični urad.

Največje povpraševanje v trgovini, zdravstvu in socialnem varstvu

Obseg povpraševanja po novi delovni sili se je med 18 področji dejavnosti povečal v petih. Največji porast je bil v trgovini ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Po drugi strani so bili pri iskanju nove delovne sile nekoliko bolj zadržani delodajalci v gostinstvu, saj se je število prostih delovnih mest na tem področju zmanjšalo za skoraj 290, na nekaj manj kot 1600.

Tudi v medletni primerjavi je povpraševanje po novi delovni sili upadlo, saj je bilo prostih delovnih mest za 14,3 odstotka manj. Njihovo število se je zmanjšalo na 13 področjih dejavnosti in povečalo v petih. Največji medletni upad so zaznali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo. Medletna rast je bila s 169 prostimi delovnimi mesti več najizrazitejša v zdravstvu, sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

V drugem četrtletju je bilo zasedenih skoraj 807.300 delovnih mest. 81,6 odstotka jih je bilo pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšalo za 600. Najizraziteje je upadlo v predelovalnih dejavnostih (za nekaj več kot 800) in gradbeništvu (za skoraj 390). Število zasedenih mest je v medletni primerjavi upadlo za približno 2000 ali za 0,2 odstotka.

Struktura po področjih dejavnosti pokaže, da je bila četrtina vseh zasedenih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, 13 odstotkov v trgovini in skoraj desetina na področju dejavnosti izobraževanje. Sledili sta področji zdravstvo in gradbeništvo.

Stopnja prostih delovnih mest se je znižala. Najvišja ali 5,3-odstotna je bila v gradbeništvu, sledilo je gostinstvo s 4,8 odstotka. Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi je znašala dva odstotka in je ostala enaka kot četrtletje prej. Najvišja, 4,2-odstotna, je bila v gostinstvu, sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti s 3,9 odstotka. V drugem četrtletju je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej.

V Uradnem listu številka 54, z dne 3. 7. 2024 (Uradni list RS) so objavljene nove VIŠINE NAJNIŽJIH OSNOVNIH PLAČ ZA POSAMEZNE TARIFNE RAZREDE IN VIŠINE POVRAČIL STROŠKOV PREVOZA NA DELO IN Z DELA, PREHRANE MED DELOM TER SLUŽBENIH POTOVANJ V SLOVENIJI (DNEVNICE) V DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE, KI OD 1. 7. 2024 DALJE ZNAŠAJO

1. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE

Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede za delo opravljeno od vključno 1. 7. 2024 dalje znašajo:

1. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

1. Prevoz na delo in z dela                                                                      0,20 EUR

2. Prehrana med delom                                                                           6,90 EUR

3. Službena potovanja v Republiki Sloveniji - dnevnice

          6 - 8 ur                                                                                                  7,78 EUR

          8 – 12 ur                                                                                              11,12 EUR

          nad 12 ur                                                                                            21,96 EUR      

Obrazložitev:

Skladno z drugim odstavkom 2. člena Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18 s spremembami in dopolnitvami – Tarifna priloga h KPDTS) se najnižje osnovne plače od vključno leta 2020 dalje spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta, vendar ne več kot za 2 % letno. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 24 / I-VI 23 znaša 102,9, zato se najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih za delo opravljeno od 1. 7. 2024 dalje povišajo za 2 %.

Skladno s 7. členom Tarifne priloge h KPDTS se povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, uskladijo 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 24 / I-VI 23 znaša 102,9, zato se povračila stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2024 dalje povečajo za 2,9 %.

V Uradnem list RS št. 52 z dne 21. 6. 2024 je objavljen Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS), ki je dostopen na spletni strani Uradnega lista (stran 38-39).  

Pogodbeni stranki

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, kot predstavnik delavcev

in

Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije na strani delodajalcev

na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 45/2006 s spremembami) sklepata naslednji

ANEKS ŠTEVILKA 4

 H KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE

(Uradni list RS, št. 52/18, 155/22, 2/24 in 26/24 s spremembami in dopolnitvami)

1.člen

V Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, 155/22, 2/24 in 26/24, s spremembami in dopolnitvami) se spremeni:

Besedilo 4. člena (Časovna veljavnost) se spremeni tako, da se glasi:

»4. člen

Časovna veljavnost

(1) Kolektivna pogodba začne veljati 15. 8. 2018.

(2) Kolektivna pogodba je, brez kakršnihkoli dodatnih sprememb, sklenjena za določen čas, in sicer do 30. 6. 2026. S tem dnem se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, ta kolektivna pogodba preneha veljati naslednji dan po tem, ko je v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen predpis, ki ureja oziroma določa, da mora biti višina najnižje osnovne plače za I. tarifni razred v kolektivnih pogodbah oziroma najnižja osnovna plača pri delodajalcu, določena najmanj v višini vsakokrat veljavne minimalne plače, oziroma, da se višina najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah oziroma višina osnovnih plač pri delodajalcu veže na vsakokrat veljavno višino minimalne plače. S tem dnem se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.«

2. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po podpisu.

Ljubljana, 19. 6. 2024

Podpisniki:

Sindikat delavcev trgovine Slovenije                 Trgovinska zbornica Slovenije

Tina Skubic                                                        Mija Lapornik

predsednica                                                       izvršna direktorica

Svet gorenjskih sindikatov                                Združenje delodajalcev Slovenije  

Nežka Bozovičar                                               Karmen Primožič Rupnik

predsednica                                                      predsednica Sekcije za trgovino

                                                                         Gospodarska zbornica Slovenije  

                                                                         mag. Brane Lotrič

                                                                         predsednik UO GZS –

                                                                        Podjetniško trgovske zbornice

                                                                        Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

                                                                        Danijel Lamperger

                                                                        direktor