
Foto: ZSSS - Prvomajski mlaj na Trgu svobode v Murski Soboti, 30. 4. 2025
Predsednica SDTS, Tina Skubic je dne 30. 4. 2025 prisostvovala ob postavitvi prvomajskega mlaja na Trgu svobode v Murski Soboti, kjer je imela govor ob prvem maju - prazniku dela. Njen govor objavljamo v nadaljevanju:
Spoštovane Prekmurke in Prekmurci, delavke in delavci, prijatelji,
Želim vam lep dober dan in iskrena hvala, da ste danes tukaj z nami, da skupaj obeležimo 1. maj – praznik dela. Praznik vseh tistih, ki vsak dan ustvarjajo, ki s trudom in znanjem premikajo svet naprej.
Veseli me, da sem lahko med vami, v Prekmurju, kjer ima 1. maj še posebno moč. Tu zemlja ni lahka, ljudje pa ste srčni. Kjer vaše roke znajo delati in srce zna biti odprto.
Ko danes gledamo kresove in poslušamo zvok harmonike, se zdi, da je to dan veselja. In res je – a to je tudi dan spomina. Spominjamo se dogodkov iz leta 1886 v Chichagu, ko so se delavci dvignili v množični protest in jasno zahtevali: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur za življenje. Tisti pogumni ljudje so začeli zgodbo, ki še danes ni končana. Žal so nekateri to zahtevo plačali z življenjem.
Ta zgodba se je prenesla tudi k nam. V Prekmurju, kjer so ljudje vedno znali delati – na njivah, v industriji, v gostinstvu, v zdravstvu in šolstvu, v trgovini – se še kako dobro zavedate vrednosti dela. Vrednosti poštenega kruha, ki ga ne prinese veter, temveč roke pridnih ljudi. In ravno zato se moramo vsako leto znova spomniti in opomniti, da pravice niso nekaj samoumevnega. Tako kot so jih naši predniki izborili, jih moramo mi ohranjati in braniti.
Solidarnost – ta beseda je danes še kako pomembna. Kaj pomeni solidarnost? Pomeni, da ne gledamo le nase. Da razumemo, da ko je enemu težko, nihče ne more biti zares miren. Pomeni, da se postavimo drug za drugega, ne glede na to, ali delamo v tovarni ali na kmetiji. In pomeni tudi, da znamo poslušati in slišati drug drugega – ne samo ob praznikih, ampak vsak dan.
Sočutnost je, ko se vprašamo, kako živi nekdo, ki ga vsak dan srečamo v trgovini ali na avtobusu. Ko razumemo, da stiska ni sramota, ampak del življenja. Ko se ne obrnemo stran, ko nekdo išče pomoč. Prav sočutnost je tista, ki nas ohranja človeške.
Danes, ko se svet hitro spreminja, ne smemo pozabiti, da napredek ne pomeni večanja razlik med bogatimi in revnimi. Ne pomeni nižanja plač in uničevanja pravic delavcev. Pomeni dostojno delo, varne pogoje in pravično plačilo.
Danes moramo spregovoriti tudi o tistih, ki so gradili to družbo pred nami. O upokojencih. Ljudje, ki so desetletja delali, vlagali, ustvarjali – danes pa je vse preveč takih, ki komaj preživijo. Pokojnine ne bi smele biti miloščina. Pokojnina mora biti priznanje za minulo delo. Mora omogočiti dostojno starost, ne pa borbe za osnovno preživetje.
Država, ki ne zna poskrbeti za svoje upokojence izgublja svojo človečnost. In če mi kot družba tega ne postavimo na pravo mesto, potem nismo izpolnili svoje dolžnosti do generacij pred nami. Zato si moramo stalno prizadevati, da bo pokojninski sistem pošten, pregleden in pravičen in bo omogočil varno in mirno starost vsem – ne glede na to, kje so delali in koliko so imeli.
Spoštovani, prvi maj je praznik enotnosti. Dan, ko pozabimo na razlike in se spomnimo, da nas povezuje več, kot nas ločuje. Znamo in moramo stopiti skupaj ob poplavah, ob nesrečah, ob krivicah, ko gre za delavske pravice, za pokojnine. Predvsem pa imamo dolžnost ustvarjati boljšo prihodnost za naše otroke.
Danes naj ne gori samo kres iz drv. Danes naj gori tudi kres upanja, poguma in ponosa. Bodimo ponosni na svoje delo, na svoje korenine, na ljudi, ki so znali in še znajo stopiti in držati skupaj.
Hvala vam za vašo pozornost in vam želim lep večer ob kresovanju in še lepši prvi majski dan.
Naj živi Prekmurje,
Naj živijo vsi delavci in delavke!
Naj živi 1. maj – živela solidarnost in pravičnost!