Zadeva: Poziv storitvenih sindikatov ZSSS in Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) - dvig minimalne plače naj bo višji kot je dvig življenjskih stroškov
Spoštovani g. minister Luka Mesec,
Ta mesec boste na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sprejeli odločitev o višini uskladitve minimalne plače za leto 2024. Minimalna plača je od leta 2021 v Sloveniji definirana kot znesek, ki je vsaj 20 % in ne več kot 40 % višji od izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.
Na podlagi podatka, da so se minimalni življenjski stroški v skladu z novim izračunom zvišali iz 613,41 € v letu 2017 na 669,83 € v letu 2022, to pomeni, da mora nov znesek minimalne plače znašati najmanj 803,80 EUR in največ 937,76 € neto. Ob tem se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila v letu 2023 4,2 odstotna.
Pri tem moramo izpostaviti, da so na novo ocenjeni minimalni življenjski stroški iz leta 2022 izračunani na podlagi dohodkov in strukture izdatkov za življenjske potrebščine v letu 2018 ter po povprečnih najnižjih cenah v drugi polovici septembra 2022. In če so se na podlagi teh podatkov minimalni življenjski stroški zvišali za 9,2 odstotka v obdobju med 2017 in 2022, so se v istem obdobju neto dobički podjetij realno zvišali za 68 odstotkov, iz 3.622 mio EUR v letu 2017 na 6.085 mio EUR v letu 2022.
Trenutni neto znesek minimalne plače je 878,48 evra. Medtem je prag tveganja revščine za leto 2022 za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 EUR (SURS), kar znaša zgolj 94 % neto minimalne plače. Po podatkih iz leta 2022 prejema v Sloveniji minimalno plačo okoli 86.565 delavk in delavcev (SURS). Številni med njimi, tako prodajalke, bolničarji, čistilke, oskrbovalke, hišniki, strežniki, kuharice, šoferji, gradbeniki, negovalci in drugi, imajo osnovne plače nižje od minimalne plače. Med prejemniki minimalne plače so zaposleni, ki so ključni za delovanje vseh podsistemov in sistemov naše družbe. To se je lepo pokazalo v času COVID-19, ko so bili najslabše plačani delavci in delavke najbolj izpostavljeni okužbam in nasilju, vendar so s svojim odpovedovanjem in požrtvovalnostjo omogočili normalno delovanje naše družbe.
V zadnjem času, ko se soočamo z visoko inflacijo, ki je posledica visoke rasti dobičkov (ECB) in špekulacij, se za zgoraj omenjene delavce in delavke življenjski standard poslabšuje, zaradi povečevanja cen ključnih osnovnih življenjskih potrebščin, tudi energentov in storitev. Glede na določbe Zakona o minimalni plači ima minister možnost, da poleg uskladitve z inflacijo upošteva tudi druge pogoje. Pozivamo vas, da upoštevate naše navedbe in kot pristojni minister, povišate minimalno plačo za več kot znaša zgolj inflacija v letu 2023.
V pričakovanju pozitivnega odziva, vas lepo pozdravljamo.
V vednost posredovano:
- Sredstvom javnega obveščanja
Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Ladi Rožič, generalni sekretar
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ)
Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka
Sindikat finančnih organizacij Slovenije (SFOS)
Maja Konjar l. r., sekretarka
Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT)
Breda Črnčec l. r., generalna sekretarka
Center za družbeno raziskovanje (CEDRA)
Tina Podbevšek l. r., koordinatorica
