Prodajalke in prodajalci Tuša spisali peticijo: Želimo več, ne le preživeti
"Zaradi pomanjkanja zaposlenih smo vedno bolj obremenjeni, povečuje se bolniška odsotnost in izčrpanost, kar posledično vodi v invalidnost," so med drugim spisali zaposleni v Tušu oziroma njihov Sindikat Tuš Slovenije. Na alarmantno stanje opozarjajo tudi drugi.
Vir: www.vecer.com
Diskriminacija, za starejše delavce denarja ni
Sindikat delavcev trgovine Slovenije je ob vse večjem nezadovoljstvu trgovk in trgovcev oblikoval zahteve za delodajalce.
Več na: https://www.zurnal24.si/slovenija/nezadovoljni-sindikalisti-postavili-te-zahteve-388922?fbclid=IwAR21tqT1ee04GNA9tPX084asqN9EfAOR5jYIIhqroijR74NdyH2euJvF1YI - www.zurnal24.si
Vir: www.zurnal24.si
Nezadovoljstvo trgovskih delavcev: denar za centre in trgovine je, za plače zaposlenih ga pa ni
Nezadovoljstvo zaposlenih v trgovinski dejavnosti je po besedah Ladija Rožiča iz sindikata delavcev trgovine vse večje, "prišlo je tudi do odkritih zahtev po organizaciji stavke". Opozoril je, da se dobički v panogi krepijo, plače pa ostajajo enake.
Da je nezadovoljstvo med trgovskimi delavci veliko, je sindikat preveril s peticijo. "Začeli smo v Engrotušu, nadaljevali pa jo bomo v vseh večjih trgovskih podjetjih po Sloveniji," je na novinarski konferenci pojasnil generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladi Rožič. Tina Podbevšek iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra je dodala, da je bila akcija zbiranja podpisa doslej zelo uspešna. V dveh tednih so zbrali 640 podpisov, nekaj jih še čakajo. Ob tem se je Sindikat Tuš Slovenija številčno okrepil za 50 odstotkov, kar je po njenih besedah izjemen uspeh. Do njih sicer prihajajo informacije, da poslovodje v nekaterih trgovinah peticije mečejo v smeti, da bi preprečili, da bi jih delavci podpisali, kar po besedah Podbevškove ostro obsojajo. "Spet drugje pa so poslovodje trgovke in trgovce podprle in se tudi same podpisale. Pogovarjanje med delavci je ključno, da sindikat postane močan," je dejala.
SDTS je zaradi nezadovoljstva v panogi oblikoval več zahtev, ki so jih naslovili na delodajalske organizacije. Zahtevajo dvig osnovne plače, ki ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače. Prav tako zahtevajo povračilo polnih potnih strokov, regres za letni dopust v višini najmanj 1500 evrov. "Čeprav smo letos dobili 250 evrov višji regres, je bil ta še vedno izplačan 45 odstotkov na Tuševo kartico, 55 odstotkov v denarni obliki. Jasno je, da zahtevamo celoten regres v denarni obliki," je poudarila predsednica Sindikata Tuš Slovenija Mirjana Janjić. Prav tako mora biti v pogodbi o zaposlitvi točno določen kraj opravljanja dela, uprava pa mora zagotoviti, da bo v poslovalnicah dovolj kadra, ki bo pokrival tudi morebitne odsotnosti zaradi bolniških dopustov, dopustov itd., zahteva sindikat. Delodajalci morajo, kot so še poudarili, dosledno upoštevati kolektivne pogodbe dejavnosti.
"Da je trgovinska dejavnost ena največjih v državi, ni treba pojasnjevati. Leta 2021 je bilo v gospodarskih družbah zaposlenih 90.357 delavcev, lani je ustvarila 1,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je enkrat več kot leto prej. Prihodki od prodaje so na letni ravni narasli za 25,1 odstotka, brez trgovine z motornimi gorivi pa 5,5 odstotka. Promet se je povečal, dobički so se povečali, plače pa ostajajo iste," je bil kritičen Rožič. Ob tem je po njegovih besedah zaposlenih iz leta v leto manj, vseskozi pa se odpirajo novi trgovski centri. "Denar za centre je, za trgovine je, za plače zaposlenih ga pa ni," je ponovil. Najhuje je po njegovih besedah v maloprodaji.
Diskriminacija delavcev, omejevanje malice, odpovedovanje letnih dopustov
V številnih podjetjih morajo zaradi pomanjkanja delavcev skrajševati obratovalne čase, ob čemer je Rožič opozoril, da prihaja do odkrite in neposredne diskriminacije, saj podjetja novim delavcem ponudijo višje plače. Delavci, ki so oškodovani najbolj, so starejši delavci, ki imajo veliko izkušenj. "Dogaja se celo to, da imajo študentje brez delovnih izkušenj višje urne postavke kot zaposleni," je dejal in pozval k takojšnji odpravi te diskriminacije.
Prav tako po Rožičevih besedah zaradi pomanjkanja kadra prihaja do drugih kršitev delovne zakonodaje. "Delavci ne smejo na malico, prepovedujejo jim in odpovedujejo že dogovorjene letne dopuste, jih kličejo na osebne telefone, ko so prosti, z zahtevo, naj pridejo na delo," je naštel. Rožič je ob tem dodal, da se bo letos upokojilo veliko število trgovk in trgovcev. Samo v enem izmed večjih podjetij 600, je dejal. Po trenutno veljavni kolektivni pogodbi je, kot je dodal Rožič, osnovna plača prodajalke 640,71 evra bruto, kar je po njegovem absurd. "Res je, da delavci ne dobijo tako nizke plače, ker jim mora delodajalec skladno z zakonodajo izplačevati 1074 evrov in do tega zneska doplačujejo," je dejal.
V Cedri opozarjajo predvsem na diskontne verige
Tudi Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra je dejal, da trgovska podjetja gledajo le na dobičke, ki jih dosegajo na eni strani s pritiskom na dobavitelje ali na drugi strani s pritiski na zaposlene. "Tu sta predvsem gonilni sili diskontni verigi Lidl in Hofer, ki temeljita na nizkih cenah in zelo visoki intenzivnosti dela, ki je posledica sistematičnega manjka kadra v poslovalnicah. Temu modelu pa vse bolj sledijo tudi ostale, bolj tradicionalne trgovske verige v Sloveniji," je pojasnil.
Mirjana Janjić je pozvala vse zaposlene v trgovinah, naj se pridružijo podpisovanju peticije, saj bodo skupaj močnejši. "Če ne bomo stopili skupaj, bomo čez 10 let v še slabšem položaju, kot smo danes," je posvarila.
Vir: www.rtvslo.si
Zaposleni zaradi vročine v prodajnem šotoru v Mariboru kolapsiral
Inšpektorat za delo na poziv sindikata zaradi vročine zaprl obrat
Inšpektorat za delo na poziv sindikata zaradi vročine zaprl obrat
1. 7. 2022
Zaradi nevzdržnih razmer v prodajnem prostoru v enem od šotorov Lesnine v Mariboru, kjer je bila temperatura v zadnjem tednu konstantno nad 38 stopinj Celzija, so po tem, ko je včeraj Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) pozval inšpektorat za delo k zaprtju obrata, to z ustno odpovedno odločbo tudi storili. Kot je dejal sekretar sindikata Ladi Rožič, jih veseli, da je inšpektorat tokrat nemudoma odreagiral. Takšna usoda sedaj čaka tudi druge prostore, kjer temperatura presega zakonsko dovoljene meje in kjer delodajalec ne sprejme predpisanih ukrepov.
https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor-80x107.jpg 80w, https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor-370x495.jpg 370w, https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor-64x85.jpg 64w, https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2022/07/Vrocina-sotor.jpg 590w" alt="" width="224" height="300" class="wp-image-21588" loading="lazy" />Na SDTS se je v sredo obrnil njihov sindikalni zaupnik in podpredsednik sindikata Anton Brlek. V omenjenem šotoru so bile namreč razmere povsem nevzdržne in so dosegale, kot kaže tudi fotografija, do 41 stopinj Celzija. Ne čudi, da je tako eden od mlajših zaposlenih doživel kolaps in dobil vročinske krče. Vodje v podjetju Lesnina pa so ga namesto v UKC Maribor želele poslati domov. K sreči ga je eden od sodelavcev vendarle odpeljal v klinični center, kjer so ga ustrezno oskrbeli. Šotor, ki naj bi obratoval celo poletje do konca avgusta, pa je torej inšpektorat na podlagi poziva nemudoma zaprl.
Več informacij o zaprtju šotora in razmerah v dejavnosti trgovine najdete tudi na povezavi iz včerajšnjih Odmevov TUKAJ.
»Vsa vodstva podjetij, katerih delavci delajo pod šotori, opozarjamo na neprimernost visokih temperatur. In zgodi se, da posamezni poslovodje, namesto da bi tak šotor zaprli, vztraja pri tem, da so šotori odprti, potem pa pride do takih neljubih dogodkov. Mislim, da je treba take ljudi kaznovati. Po mojem prepričanju so v šotoru pri takšnih temperaturah ogroženi tako delavci kot kupci in ob neznosnih vročinah bi šotor morali zapreti. Na koncu denar ne pomeni vsega,« je še dejal Ladi Rožič.
Vir: www.zsss.sihttps://www.zsss.si/inspektorat-na-poziv-sdts-zaprl-17/
Naslovna fotografija: RTV SLO
Poročilo s tiskovne konference
Poročilo s tiskovne konference Ljubljana, 30. 6. 2022
Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS), Sindikat Tuš Slovenije sta ob pomoči Centra za družbeno raziskovanje (Cedra) danes na novinarski konferenci predstavila stanje v trgovini in sindikalne aktivnosti. Zaradi vse večjega nezadovoljstva med delavkami in delavci v dejavnosti trgovine, ki izhaja iz nizkih plač, premajhnega števila zaposlenih na izmeno, kršitev delovnega časa in Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ob izredno visokih dobičkih, ki jih je ta dejavnost dosegala v lanskem in predlanskem letu in ki se ne odražajo v plačah ali nagradah zaposlenih, smo v sindikatu sprožili peticijo.
Zahteve za katere SDTS in Sindikat Tuš zbirata podpise pod peticijo so:
- Najnižja osnovna plača prodajalca ne sme biti nižja od 1100 EUR.
- Povračilo polnih potnih stroškov - 100 % cene dnevne vozovnice.
- Regres za letni dopust naj se v celoti izplača v denarni obliki in sicer najmanj v višini 1.500 EUR.
- V pogodbi o zaposlitvi naj se določi točen kraj opravljanja dela, uprava pa mora zagotoviti, da bo v poslovalnicah dovolj kadra, ki bo pokrival tudi eventualne odsotnosti zaradi bolniških, dopustov itn.
- Povračilo stroškov za prehrano med delom mora zagotavljati plačilo toplega obroka.
- Dosledno upoštevanje Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije: priprava na delo in zaključek dela morata povsod šteti v delovni čas.
Z omenjenimi zahtevami oziroma zbiranjem podpisov podpore, bo sindikat SDTS nadaljeval v vseh podjetjih v dejavnosti trgovine Slovenije.
Predsednica sindikata Tuš, Mirjana Janjić je povedala: “Delavke marsikje sploh več ne hodijo na malico, ker si tega časa enostavno ne morejo privoščiti, če želijo opraviti vso delo. Vse več je enostranskega odrejanja dopusta, marsikdo pa je pod izjemno velikim stresom, ker sploh ne more iti na dopust, saj ni zamenjave. Vse več delavcev opravlja vse širši krog nalog, čeprav te niso zapisane v pogodbah o zaposlitvi. Zaradi prenizkega števila zaposlenih je tempo dela izjemno visok, kar se kaže v izgorelosti, poškodbah in vse pogostejših bolniških odsotnostih, kar še znižuje število delavk in delavcev.”
Generalni sekretar Ladi Rožič je izpostavil: “Trgovinska dejavnost, ki je ena največjih v državi, zaposluje v gospodarskih družbah, po podatkih Ajpesa, 90.357 delavcev (podatek za leto 2021) in je v letu 2021 ustvarila 1.3 milijarde eur neto čistega dobička. Na letni ravni se je realni prihodek od prodaje povečal za 25,1 %, brez trgovine z motornimi gorivi pa za 5,5 %. V slednji se je namreč realni prihodek povečal kar za 75,2 %. V trgovini z neživili pa 10,3 %.”
Pravi, da je zaposlenih iz leta v leto manj, dnevno se odpirajo nove, sodobne trgovine oziroma trgovski centri, zaposleni pa ostajajo pozabljeni. Najhuje je v maloprodaji oziroma trgovini na drobno (G 47), kjer v večini podjetij celo do 90 % zaposlenih prejema doplačilo do minimalne plače. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je iz 48.564 v letu 2020 dvignila na 57.505 eur v letu 2021, torej za 21 %, plače zaposlenih pa ostajajo enake.
Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje (Cedra) poudari: “Stanje je torej za delavstvo katastrofalno. A to ni vsa zgodba. Upanje dajejo vse bolj angažirane sindikalistke kot je Mirjana v Tušu, Damjana v Sparu, Maruša v Lidlu, Tina v Mercatorju in še številne druge, ki so se uspešno borile za zaprtje trgovin ob nedeljah in tako dosegle prost dan. Akcija za dvig plač, ki jo danes predstavljamo je del tega gibanja aktivnih sindikalistk za izboljšanje življenjskega standarda. Z aktivnostmi bo sindikat v sodelovanju s Cedro nadaljeval in razširil v vse trgovske verige”
Tina Podbevšek iz Cedre zaključi: “Solidarnost med delavkami in delavci različnih panog, med sindikati bo v prihodnjih mesecih ključnega pomena, ne samo za delavke Tuša, temveč širše. Nahajamo se v obdobju izrazite draginje, zneski na naših položnicah se bodo do zime povišali za dva do štirikrat.” Pravi, da je treba delati na povezanem in močnem delavskem gibanju, ki bo lahko preprečilo vsesplošno naraščanje revščine in postavilo interes delavstva po vsesplošnem kvalitetnem življenju pred interesom kapitala.
Sindikat SDTS poziva vse sindikate, organizacije, širšo javnost, da podprejo delavke in delavce Tuša. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo sproti obveščali.
S spoštovanjem,
Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenija (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 041 652 069)
Mirjana Janjič, predsednica Sindikata Tuš Slovenija (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 070 509 570)
Andraž Mali, koordinator raziskovalnega odbora CEDRA (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 041 950 395)
Regres za krajši delovni čas
Regres za krajši delovni čas – pripada cel regres ali ne?
Regres je opredeljen v ZDR-1
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec regres dolžan izplačati zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta. Višina regresa je določena najmanj v višini minimalne plače. To pomeni, da bo minimalni regres za leto 2022 višji kot minimalni regres lani, ko je znašal 1024,24 evrov. Ker minimalna plača za leto 2022 znaša 1074,43 evra, mora biti tudi regres najmanj v tem znesku. Koliko pa znaša regres za krajši delovni čas?
Regres za krajši delovni čas – kaj sploh je krajši delovni čas?
Preden pogledamo, kako se izplača regres za krajši delovni čas, je potrebno najprej opredeliti, kaj krajši delovni čas sploh je. ZDR-1 v 65. členu opredeljuje krajši delovni čas. Gre za čas, ki je krajši od polnega delovnega časa (40 ur na teden), ki velja pri delodajalcu. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za krajši delovni čas. Delavec, ki dela za krajši delovni čas (pet dni v tednu) ima pravico do 20 dni minimalnega dopusta v skladu z ZDR-1. Kaj pa regres za krajši delovni čas?
Regres za krajši delovni čas – sorazmerni del ali polni regres?
Če delavec dela krajši delovni čas (npr. 20 ur na teden) ima tudi pravico do regresa. V tem primeru je regres za krajši delovni čas polovičen oz. sorazmeren. Poglejmo na primeru. Delavec dela krajši delovni čas za 20 ur na teden. Delodajalec bo izplačal regres v višini 1200 evrov. Regres za krajši delovni čas, ki ga bo prejel delavec v tem primeru bo 600 evrov.
A pozor! Regres za krajši delovni čas ni vedno v sorazmernem deležu. Izjema so namreč primeri, ki jih določa 67. člen ZDR-1. To so:
- delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva in
- delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o zdravstvenem zavarovanju (na primer invalid).
To pomeni, da je v zgornjih dveh primerih, regres za krajši delovni čas poln. Se pravi – enak, kot če bi delavci delali polni delovni čas. V našem primeru bi tako na primer delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva prejel 1200 evrov regresa in ne 600 evrov kot delavec, ki ne spada v eno izmed omenjenih izjem.
Vir: Data d.o.o.
Izplačilo regresa za letni dopust za leto 2022
Zaradi vedno več vprašanj iz posameznih podjetij kako je z izplačilom regresa za letni dopust za leto 2022 v trgovinski dejavnosti podajamo naslednje obvestilo:
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa v svojem 79. členu - Regres za letni dopust naslednje:
(1) Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust, kot ga določa zakon.
(2) Delodajalec lahko izplača del regresa v nedenarni obliki. V primeru, da izplača del regresa v nedenarni obliki znaša regres za letni dopust od 1. 1. 2019 dalje 970 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55 % tega zneska.
(3) V primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki, je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, s katero je delavcu omogočen nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.
(4) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
Obveščamo vas, da je omenjeni člen pravno ničen. Zaradi sprememb višine Zakona o minimalni plači katera znaša 1074,43 EUR je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust v višini minimalne plače v gotovini, v skladu z določbami 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1):
(1)Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
(2)Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
(3)S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
(4)V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
(5)V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu
Navedena obrazložitev je enotna tako za delodajalsko kot delojemalsko stran. V primeru kršitev se bomo poslužili pravdnih postopkov in prijav na ustrezne inštitucije.