Zmedeno kupčkanje z Mercatorjem vedno bolj skrbi tudi sindikate, ki jih konzorcij lastnikov kljub več pozivom ne želi vključiti v pogovore o prodaji največjega slovenskega trgovca, od katerega je odvisna tudi usoda 1300 podjetij in od 23.000 do 32.000 zaposlenih.

Konzorcij lastnikov Mercatorja in banke delajo po svoje ter hočejo rešiti svoj položaj na račun vseh prebivalcev Slovenije. »Toda Mercator je preveč pomembno podjetje, da bi banke, ki so ga pripeljale do današnjega položaja, z njim zmedeno kupčkale,« je včeraj povedal sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič in opozoril, da so lastniki na čelu z NLB in Skupino Pivovarna Laško zaposlene popolnoma izključili iz pogovorov o prodaji največje slovenske trgovske družbe.

Sindikati sicer ne nasprotujejo prodaji Mercatorja, saj si želijo, da bi družba končno dobila stabilno lastništvo, je še povedal Rožič, ki pa v primeru prodaje Mercatorja Agrokorju ne izključuje možnosti splošne stavke trgovinskega sindikata. »Konzorcij smo že pred tedni zaprosili, da bi pri pogovorih sodelovali tudi zaposleni, vendar na naš poziv niso niti odgovorili,« še opozarja Rožič, predsednica sindikata v Mercatorju Vesna Stojanović pa opaža, da so zaposleni vedno bolj zaskrbljeni za svojo usodo.

Konzorcij lastnikov je včeraj sicer prvič uradno potrdil, da se o prodaji 53-odstotnega paketa delnic Mercatorja pogovarja zgolj z Agrokorjem Ivice Todorića. Ob tem so lastniki še zatrdili, da »pogajanja vključujejo tudi podrobne pogovore o načrtih Agrokorja glede prihodnjega poslovanja« ter da se zavedajo pomena prodaje za dobavitelje, zaposlene, upnike in potrošnike. Toda kot smo razkrili v Dnevniku, so očitno zaposleni v Mercatorju in njegovi dobavitelji zadnja skrb Agrokorja, ki je imel pripombe k praktično vsem pogojem in zahtevam, s katerimi je uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča želela zaščititi zaposlene in dobavitelje. Med drugim je bilo za hrvaško skupino nesprejemljivo, da zaradi prevzema ne bodo zniževali števila zaposlenih, znižali odpravnin ali celo, da bodo z zaposlenimi nadaljevali konstruktiven dialog. Prav to pa so tudi zahteve sindikatov, ki pričakujejo, da se bo bodoči lastnik Mercatorja zavezal še ohranitvi blagovne znamke, nadaljevanju investicij in dolgoročnemu razvoju družbe. Poleg tega sindikati zahtevajo tudi jasne zaveze, da bodo presežni delavci dobili višje odpravnine, da ne bo prišlo do zapiranja trgovin ali odpovedi kolektivne pogodbe.

Pri tem imajo očitno tudi podporo kmetijskega ministra Dejana Židana, ki je na včerajšnjem vrhu kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu ponovil, da nasprotuje prodaji Mercatorja vsakomur, ki nima denarja. »Kupcev, ki so prišli brez denarja in izčrpavali podjetja, smo imeli preveč in menim, da se takšnih zgodb v Sloveniji ne moremo več iti,« je povedal Židan, ki pa je očitno za zdaj v vladi edini, ki ga skrbi usoda Mercatorja. »Ko so večji zaposlovalci v tujini, kot so Opel, GM in Siemens, zašli v težave, niso bili prepuščeni trgu, saj se je politika zavzela za njihovo reševanje,« je bil do mačehovskega odnosa vlade kritičen tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki meni, da tudi v primeru Mercatorja država ne bi smela zgolj stati ob strani.

Kot je opozoril sekretar Sindikata delavcev v živilskopredelovalni industriji Boris Franjkovič, Mercator ni zgolj največja slovenska trgovska družba in delodajalec, temveč je od njega odvisen tudi velik del slovenske živilsko-prehrambne industrije. »Večja slovenska prehrambna podjetja prek Mercatorja ustvarijo tudi do okoli 40 odstotkov prodaje, Mercator pa na letni ravni od slovenskega gospodarstva nakupi za okoli milijardo evrov blaga. Brez upoštevanja samostojnih podjetnikov je v delo Mercatorja vpetih okoli 1300 podjetij in od 23.000 do 32.000 delovnih mest v Sloveniji,« ocenjuje Franjkovič in opozarja: »Če bi Agrokor samo za 10 odstotkov zmanjšal nabavo slovenskih proizvodov v Mercatorju, bi to pomenilo izgubo okoli 1500 delovnih mest v domači prehrambni industriji.« Še bistveno več težav pa bi slovensko gospodarstvo imelo, če bi Agrokor po prevzemu v Mercatorju uveljavil svoje plačilne roke, saj bi po ocenah Franjkoviča slovenska prehrambna industrija v tem primeru morala zbrati kar okoli pol milijarde evrov dodatnega kapitala.

Čeprav konzorcij največjih lastnikov Mercatorja zatrjuje, da prodajni postopki potekajo transparentno, pa še vedno ni znano niti, kako bi Agrokor sploh financiral prevzem Mercatorja. Skupina Agrokor je imela konec minulega leta za skoraj 3,2 milijarde evrov finančnih in poslovnih obveznosti, medtem ko je kapital večinskega lastnika znašal le še okoli 260 milijonov evrov. Finančni položaj Agrokorja pa je z delnim izstopom iz lastništva oslabila tudi EBRD, od katere je moral Agrokor za okoli sto milijonov evrov kupiti 4,2 odstotka lastnih delnic. Kje je Todorić zbral sredstva za poplačilo EBRD, ni znano. Po poročanju hrvaških medijev naj bi mu po visoki obrestni meri 70 milijonov evrov posodil največji lastnik rovinjske Adris Grupe Ante Vlahović, preostalih 30 milijonov evrov pa naj bi Todorić zbral sam, ko se je odpovedal izplačilu dividend. Kljub delnemu umiku iz lastništva Agrokorja v EBRD zatrjujejo, da še vedno podpirajo hrvaško skupino in tudi njen načrtovan prevzem Mercatorja, ki bi po njihovem mnenju »okrepil regijsko sodelovanje in povezovanje«.