Ročno premeščanje bremen pomeni katerokoli od dejavnosti, ki jih izvaja eden ali več delavcev: dvigovanje, držanje, odlaganje, potiskanje, vlečenje, prenašanje ali premikanje bremena. Breme je lahko živo (oseba ali žival) ali neživo (predmet). Te dejavnosti pogosto potekajo v ergonomskih pogojih, ki lahko pomenijo nevarnost za zdravje delavcev, predvsem v smislu razvoja kostno-mišičnih obolenj.

Delež delavcev v državah članicah Evropske unije, ki poročajo o prenašanju ali premikanju težkih bremen, se v zadnjem času zmanjšuje.

Kako ročno premeščanje bremen lahko vpliva na zdravje delavcev

Ročno premeščanje bremen lahko povzroči:

• kumulativne motnje zaradi postopne in dolgotrajne obrabe mišično-skeletnega sistema pri stalnih dejavnostih dvigovanja/premikanja, npr. bolečine v križu,
• akutne poškodbe, kot so ureznine ali zlomi zaradi nesreč.

 Akcija usmerjenih nadzorov v zvezi z ročnim premeščanjem bremen

Inšpektorat za delo je takoj, ko je Pravilnik o ročnem premeščanju bremen stopil v veljavo 1. avgusta 2024, pričel izvajati usmerjene nadzore v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen v različnih dejavnostih, med drugim v dejavnosti gradbeništva, proizvodnih dejavnostih, trgovini, domovih starejših občanov, bolnišnicah in podobno.

Akcijo usmerjenih nadzorov v zvezi z ročnim premeščanjem bremen se nadaljuje tudi v letu 2025. Inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu so do 13. avgusta 2025 opravili inšpekcijske nadzore pri 222 delodajalcih.

 Od teh je bilo opravljenih:

• 85 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 1 do 9 delavcev,
• 86 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 10 do 49 delavcev,
• 36 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 50 do 249 delavcev,
• 15 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev.

V okviru inšpekcijskih nadzorov so bila pregledana delovna mesta na katerih se je izvajalo 484 različnih delovnih opravil v zvezi z ročnim premeščanjem bremen.

Od teh je bilo:

• 214 delovnih opravil povezanih z ročnim dviganjem, držanjem in prenašanjem bremen težkih 3 kg ali več,
• 140 delovnih opravil povezanih z ročno vleko ali potiskanjem bremen,
• 130 delovnih opravil povezanih z ročnimi delovnimi procesi-ponavljajoče ročno premeščanje.

Iz ugotovitev že izvedenih inšpekcijskih pregledov je razvidno, da skoraj polovica (47 odstotkov) pregledanih delodajalcev (predvsem manjših, ki zaposlujejo od 1-9 in 10-49 delavcev) do inšpekcijskega nadzora ocenila tveganja in določila varnostne ukrepe v skladu z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

V okviru opravljenih inšpekcijskih nadzorov je bilo tudi preverjeno, ali delodajalec zagotavlja, da noseča delavka ne dviguje, drži, prenaša ali rokuje z bremenom težjim od pet kilogramov, oziroma ne potiska ali vleče bremena s silo večjo od 50 newtnov. Ugotovljeno je bilo, da:

• 22 delodajalcev (9,9 odstotka; 7,8 odstotka v letu 2024) delodajalcev je obveznost spoštovalo,
• nihče (0 odstotkov; 3,9 odstotka v letu 2024) delodajalcev obveznosti ni spoštovalo,
• 200 delodajalcev (90,1 odstotka; 88,3 odstotka v letu 2024) delodajalcev ni imelo zaposlenih nosečih delavk.

Inšpektorji za delo so v okviru izvedenih usmerjenih nadzorov izdali oziroma izrekli naslednje ukrepe:

• 154 upravnih odločb,
• 5 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru,
• 17 odločb o prekršku,
• 9 odločb o prekršku,
• 38 opozoril po Zakonu o prekrških.

VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat Republike Slovenije za delo: https://www.gov.si/novice/2025-08-20-ko-breme-postane-pretezko-tveganja-rocnega-premescanja-bremen-za-zdravje-delavcev/