Dogovor o delovnem času, polni ali krajši delovni čas in delovni teden

Tedenski delovni čas Skladno z Direktivo določenih vidikih organizacije delovnega časa (6. člen) velja pravilo, da povprečni delovni čas za vsako sedemdnevno obdobje dela , vključno z nadurami, ne sme presega 48 ur ! ZDR-1 omejuje tedenski delovni čas (143. člen ZDR-1) na maksimalno 40 ur in dodatno dopušča 8 nadur (144. člen ZDR-1) na teden . Torej zakon omejuje delodajalca, da delavcu ne sme odrediti dela za več kot 40 ur na teden ter izjemoma še 8 nadur na teden oziroma največ 20 na mesec. Iz pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas izhaja zakonska obveza delodajalca, da zagotavlja delo delavcu za povprečno 40 ur na teden (43. člen ZDR-1). Če tega delodajalec (zaradi pomanjkanja dela) ne more zagotoviti, se manjkajoče ure ne smejo šteti v škodo delavca! Delodajalec nima pravice za čas, ko delavcu ni zagotavljal dela, od njega terjati, da za manjkajoče ure piše dopust! Delodajalec ima za primere, ko delavcu ne more zagotoviti dela več zakonskih možnosti -začasna prerazporeditev delovnega časa ali čakanje na delo. Če ne uporabi nobene od zakonsko predvidenih možnosti je dolžan delavcu obračunati in izplačati nadomestilo plače, kot to določa 2. odstavek 137. člena ZDR-1. Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas dogovorita o krajšem delovnem času vendar ne manj kot 36 ur na teden. Če pogodba zaposlitvi določa delovni čas, ki je krajši od 36 ur na teden (35 in manj) govorimo o pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. V tem primeru se pravice odmerjajo sorazmerno dogovorjenemu času. Vrsta delovnega časa in število delovnih dni - delovni teden Delavec in delodajalec se ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorita trajanju tedenskega delovnega časa, o vrsti delovnega časa (dopoldan, popoldan, izmenski delovni čas...) in številu dni v delovnem tednu (5 dnevni delovni teden in 8 ur na dan ali ali 6 dnevi delovni teden in 6 ur ter 40 minut na dan). Dogovor o številu delovnih dni v tednu je osnova za določitev minimalnega števila dni pripadajočega letnega dopusta (v 5 dnevnem delovnem tednu 20 dni, v 6 dnevnem delovnem tednu 24 dni). - izmensko delo Direktiva o določenih vidikih organizacije delovnega časa določa, da "izmensko delo" pomeni katerokoli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju. Tudi 32. člen KPDTS določa, da je izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali tudi v nočni izmeni, ki traja v odvisnosti od pet (5) ali šest (6) dnevnega delovnega tedna od šest (6) do osem (8) ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec dela en teden oziroma dan v dopoldanski in drug teden oziroma dan v popoldanski oziroma nočni izmeni. Bistvo izmenskega dela je da si čas, ko delavec dela in čas, ko je prost sledita po v naprej znanem pravilu. Izmensko delo delodajalcu omogoča boljšo organizacijo dela zaposlenih, delavca pa seznanja kdaj bo prost in lahko planira svoje zasebne in družinske obveznosti! Izmensko delo ne pomeni, da lahko delodajalec kadar koli, brez utemeljenih razlogov določa spremenjeni urnik delavcev, temveč je poudarek na tem, da se opravljanje dela ponavlja po v naprej določenih pravilih . Drugačne oblike in razporeditve delovnega časa , kot jih določa pogodba o zaposlitvi so le izjeme od pogodbeno dogovorjenega pravila! V naprej dogovorjeni delovni čas je pomemben za uravnoteženo planiranje časa za delo, časa za sprostitev- družino in časa za počitek. Najboljša delitev dnevnega časa je je 8 ur dela, 8 ur za sproščanje in 8 ur počitka! VPRAŠANJA Vprašanje: Ali lahko delodajalec spreminja potek izmen in delavca razporeja na delo brez kakršnih koli pravil? Primer: Delavka- mati dveh mladoletnih otrok dela: (v ponedeljek je prosta) od torka do četrtka popoldan(od 14 do 21) , petek cel dan (8.30 do 21), soboto popoldan (14 do 21), v nedeljo (9-15) , v ponedeljek do srede dopoldan (8.30 do 14) potem zopet popoldan..... Odgovor: Pri tako organiziranem delo ne moremo govoriti o kašnem pravilu ali logiki ponavljanja izmen. Tako organizirani delovni čas ne izpolnjuje pogojev izmenskega dela o katerem se je delavka dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Kot že rečeno, delavec mora v naprej (in na daljši rok) vedeti kdaj bo delal in kdaj bo prost. Spreminjanje izmen mora temeljiti na objektivnih potrebah delodajalca, saj pomeni odstop od sklenjene pogodbe o zaposlitvi! To ni institut, ki bi omogočal delodajalcem, po liniji najmanjšega truda, sestaviti tedenski urnik dela. Takšen delavnik, kot je predstavljen v tem primeru grobo posega v zasebno življenje delavke oziroma ji ga direktno onemogoča! Krade ji čas za dom in družino! Primerna ali če želite ustrezna organizacija delovnega časa, ki bo delavcem zagotavljala oziroma omogočala zasebno življenje je zagotovo ena od zahtevnejših tem o katerih mora sindikat v podjetju spregovoriti z delodajalcem in zahtevati popravke pri organizaciji delovnega časa, saj ima delavec omejene možnosti do sodnega varstva (v primeru kršitve pogodbe o zaposlitvi). Vprašanje: Ali sme delodajalec delavcu naložiti delo izključno v popoldanski izmeni, če to ni izrecno dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi? Primer: Kot mlada mamica (otrok dopolnil 2 leti) delam pol delovni čas (tudi sobote, nedelje in praznike). Ker so nam sedaj sporočili nov režim dela, vas sprašujem ali mi delodajalec lahko določi, da delam 14 dni skupaj popoldan (ker vemo, da ni povsod vrtcev ki bi bili odprti popoldan). Sem v veliki stiski ker ne vem kam bom dala otroka, ker partner dela na terenu po tujini. Vodstvo trgovine nam tudi grozi, da v kolikor bomo vstopili v sindikat trgovine, da nam bodo vzeli potne stroške in malico, zato se ne upamo včlaniti. Odgovor: Kot v zgornjem primeru, tudi v tem ni mogoče govoriti o tem, da delodajalec spoštuje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s to delavko. Očitno sta se v pogodbi dogovorila za izmensko delo, kar pa ne pomeni, da je delavka že na samem začetku pristala na izključno delo v popoldanskem času. Glede na to, da delo pri delodajalcu očitno poteka tako v dopoldanskem kakor tudi popoldanskem času ni mogoče razbrati objektivnih okoliščin z takšno organizacijo dela. Najverjetneje so posredi subjektivne okoliščine, ki pa lahko hitro privedejo do vprašanja diskriminacije (nedopustne drugačne obravnave- manj ugodne) zaradi starševstva! V kolikor je govora o diskriminaciji potem obstaja pravna pot in sicer obvestilo Inšpektoratu za delo, ki lahko ugotovi, da delodajalec krši prvo točko 217. člena ZDR-1 in ga oglobi za takšno ravnanje. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen ima delavka po zakonu pravico, da od delodajalca zahteva odpravo kršitve (delo v ponavljajoči se popoldanski izmeni, ki z pogodbo o zaposlitvi ni dogovorjeno) in v nadaljevanju pravico do sodnega varstva. Glede na končni stavek, da se delavka ne upa sindikalno organizirati zaradi groženj delodajalca, da ji bo odvzel pravico do povračila stroškov prihoda na delo in malice, pa je treba povedati, da so prazne grožnje, saj je delodajalec to dolžan plačati po črki zakona! Predvidevam, da se delavka sama ne more upreti delodajalcu zato je, zaradi takšnih groženj in odnosa delodajalca do delavcev ali delavke, potreba po sindikalni organiziranosti še toliko večja, saj se lahko le sindikalno organizirana skupina delavcev učinkoviti upre delodajalcu in njegovim nesprejemljivim zahtevam in odločitvam! Dogovor o delovnem času, polni ali krajši delovni čas in delovni tedenDelavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o trajanju delovnega časa. Polni delovni čas ne sme biti daljši kot povprečno 40 ur na teden. Z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur, vendar najmanj 36 ur.Pomembno je, da se delavec in delodajalec natančno dogovorita ali sklepata pogodbo za pet dnevni delovni teden, torej 8 ur na dan ali za šest dnevni delovni teden, torej 6 ur in 40 minut na dan.Delavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o trajanju delovnega tedna (5 ali 6 dnevni delovni teden) in vrsti delovnega časa - dopoldansko ali popoldansko delo, delo v izmenah, deljen delovni čas in podobno. Temeljna pravica delavca je, da delo opravlja v dogovorjenem delovnem času! KPDTS v 26. členu določa, da se delo delavca razporedi praviloma na 5 ali 6 delovnih dni. Skladno z 148. členom ZDR pa velja da neenakomerno razporejen delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot 4 dni v tednu!

Dogovor o delovnem času, polni ali krajši delovni čas in delovni teden

Lepa Vasilič

Nazadnje od Lepa Vasilič