S 1. januarjem 2026 je začel veljati Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki je prinesel pomembne spremembe glede bolniške odsotnosti. Ena izmed ključnih novosti je uvedba poenotenih režimov gibanja, ki jih določi zdravnik ob odprtju bolniškega staleža, ter jasneje določene posledice v primeru njihovega kršenja.
Bolniška odsotnost je namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo. Zato je pomembno, da zavarovanci dosledno upoštevajo navodila zdravnika in režim gibanja, ki jim je določen.
Sedem režimov gibanja
Zdravnik lahko glede na zdravstveno stanje zavarovanca določi enega izmed naslednjih režimov:
- počitek na domu,
- počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča,
- dovoljeno gibanje v kraju prebivališča,
- dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča,
- nega,
- izolacija,
- odhod v tujino (odobri ga izključno ZZZS).
Režim gibanja določi osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija. Ob morebitni spremembi zdravstvenega stanja se lahko spremeni tudi režim gibanja.
Obveščanje zavarovancev in delodajalcev
Navodila o ravnanju lahko zavarovanec prejme preko portala zVEM, po elektronski pošti ali neposredno pri zdravniku. V prihodnje bo ob vzpostavitvi tehnične rešitve režim gibanja samodejno posredovan tudi delodajalcem preko sistema SPOT.
Posledice kršitev
Zakon predvideva tudi strožje sankcije za kršitve predpisanega režima gibanja.
Ob prvi ugotovljeni kršitvi ZZZS izda odločbo, s katero kršitev evidentira. Če je v naslednjih petih letih ugotovljena ponovna kršitev, lahko zavarovanec izgubi pravico do izplačila nadomestila plače.
Še strožje posledice veljajo v primeru opravljanja pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo. V takšnem primeru lahko ZZZS zavarovancu odvzame pravico do nadomestila plače od dneva kršitve do zaključka bolniškega staleža, vendar največ za obdobje 30 dni.
Opozorilo članom SDTS
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo v zadnjem obdobju prejeli več klicev članov, ki nas opozarjajo na povečane nadzore bolniških odsotnosti s strani delodajalcev.
Zato članom svetujemo, da se v času bolniške odsotnosti dosledno držijo režima gibanja in navodil o ravnanju, ki jih določi zdravnik. Bolniška odsotnost je namenjena zdravljenju in okrevanju, zato je pomembno, da so vse aktivnosti skladne z določenim režimom gibanja.
Ker zakon ob ugotovljenih kršitvah predvideva tudi sankcije, je priporočljivo, da se zavarovanci pred morebitnimi odhodi izven dovoljenega območja ali drugimi dejavnostmi vedno prepričajo, kaj njihov režim gibanja dovoljuje. Posebno pozornost je treba nameniti tudi dejstvu, da je za odhod v tujino potrebna odobritev ZZZS.
Ob tem opozarjamo, da ima lahko kršitev predpisanega režima gibanja poleg posledic na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi delovnopravne posledice. V določenih primerih lahko predstavlja razlog za uvedbo disciplinskih postopkov oziroma tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
S spoštovanjem predpisanega režima gibanja se zavarovanci izognejo morebitnim zapletom in lahko bolniško odsotnost namenijo tistemu, čemur je namenjena – uspešnemu zdravljenju in okrevanju.
Režime gibanja je pripravil ZZZS v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu ter Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
