Sreda 15 Julij 2020

 

 

Datum: 28. april 2020

 

Poslanica ob prazniku dela: Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije

                                                                                                                

POBUDA ZA TRAJNO ZAPRTJE TRGOVIN OB NEDELJAH

 

Prvi maj, mednarodni praznik dela, je pred vrati. Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni, predstavlja simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Ta dan je postal emblem boja za pravice delavcev po vsem svetu, danes pa ob pandemiji COVID-19 prevzema še globlji pomen. Številni delavci so namreč prav v teh težkih časih izpostavljeni največjemu zdravstvenemu tveganju, pogosto na račun kapitalističnega kolesja, ki žene naše gospodarstvo in se ne ozira na malega človeka. Delo danes pogosto poteka v zelo stresnih in nenazadnje tudi fizično težkih delovnih pogojih, zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pozivamo Slovenijo, da za trenutek postane in se uzre v prihodnost, ki jo želi nuditi našemu delavskemu razredu. V tem duhu je Sindikat delavcev trgovine Slovenije oblikoval svojo prvomajsko poslanico s pobudo za zaprtje trgovin ob nedeljah tudi v času po krizi COVID-19, saj smo minuli mesec kot narod že dokazali, da nedeljsko obiskovanje trgovin ni nujno potrebno, ampak ravno obratno.

Delo v trgovinah postaja čedalje težje. Vedno bolj zahtevne stranke, vse napornejši urniki ob zlorabah zakonskih določb glede neenakomerne razporeditve delovnega časa in življenje v negotovosti, ki ne omogoča kakovostne organizacije zasebnega življenja ter prostega časa, zaznamujejo vsakdan številnih zaposlenih v trgovini. Ob nedeljah odprte trgovine zanje pomenijo veliko obremenitev, predvsem pa jim jemljejo dragocen čas, ki bi ga lahko aktivno preživeli s svojimi družinami. Nedeljsko delo negativno vpliva na osnovne funkcije, ki jih otrokom zagotavlja družina. Sprememba bi zagotavljala posameznikom, da uresničujejo svoje pravice, hkrati pa dolžnosti, ki jih imajo kot starši do lastnih otrok. Nedelja je prav tako gospodov dan, ko so številne aktivnosti namenjene duhovnemu razvoju ali pa zgolj preprostemu skupnemu preživljanju prostega časa. Vse preveč smo se navadili na nakupovanje ob nedeljah, namesto da bi šli na izlet v naravo, se udejstvovali v športnih aktivnostih, se družili s prijatelji in bližnjimi. Z vidika družbe gre za precejšnjo socialno škodo, saj družine odvrača od kakovostnega sobivanja, namesto pozitivnih vrednot pa spodbuja brezglavo potrošništvo.

Nekatere druge evropske države že uveljavljajo izjeme pri nedeljskih delovnih časih, kot so skrajšan delovni čas, delo vsako drugo nedeljo ali določitev nekaterih trgovin, ki so odprte tudi ob nedeljah. Kljub takim omejitvam pa njihovi trgovinski sistemi delujejo na zglednem nivoju. Tudi v Sloveniji smo v preteklosti že izkazali podporo delavcem. Spomnimo na referendum iz leta 2003, na katerem je večina volivcev podprla predlog za zaprtje trgovin ob nedeljah. Prav tako pa smo pozitivno spremembo, s podporo ljudstva, dosegli v času kriznih razmer, povezanih s COVID-19, ko trgovine ostajajo ob nedeljah zaprte. Zakaj ne bi ostalo tako tudi v prihodnje, ko se zdravstvena kriza umiri? Verjamemo namreč, da smo Slovenci sočuten narod, ki zna stopiti skupaj in pomagati najšibkejšim članom družbe. Če lahko torej trgovkam in trgovcem po Sloveniji nudimo podporo, bomo to tudi storili.

Vsaj en prost dan v tednu bi delavcem veliko pomenil, prav tako pa bi prinesel koristi delodajalcem:

- delodajalci bi lahko upravičeno postali družinam prijazna podjetja;

- lažje razporejanje delavcev ter lažje načrtovanje urnika brez predolgih in neurejenih delovnih časov, kar vse krši sedanjo delovnopravno ureditev;

- delavci bi lahko imeli vsaj en vikend na mesec prosto, kar je sedaj praktično nemogoče;

- varčevanje z električno energijo in vodo ter drugimi stroški.

Naj bo to razmišljanje torej vabilo, da v prihajajočih prazničnih dneh namenite nekaj svoje pozornosti tudi tistim, ki svoje zdravje in čas tvegajo za nas. Poleg zdravstvenih delavcev so trgovke in trgovci izpostavljeni največjim tveganjem, zato spoštujmo njihove pravice in delo. Namesto množičnega kurjenja kresov in delavskih budnic pokažite letos solidarnost na sebi lasten način. S tem, ko boste tudi s svojimi dejanji podpirali zaprtje trgovin in trgovskih centrov ob nedeljah, boste zanje naredili veliko.

S tem v mislih Sindikat delavcev trgovine Slovenije naznanja pobudo za zaprtje trgovin ob nedeljah in s to poslanico poziva Vlado Republike Slovenije k ukrepanju, ob tem pa verjame v podporo slovenskega ljudstva.

Prijetne prvomajske praznike voščim in ostanite zdravi še naprej.

 

Generalni sekretar

Ladi Rožič

Attachments:
Download this file (STDS_prvomajska_poslanica.pdf)STDS_prvomajska_poslanica.pdf[ ]115 Kb38 Downloads

 

 

Datum: 9. 4. 2020

 

SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE ZAHTEVA ZVIŠANJE KRIZNEGA DODATKA ZA NAJBOLJ OGROŽENE SKUPINE DELAVCEV NA 500 EUR

Poziv vodstvenim kadrom v trgovinski dejavnosti, da pokažejo svoje plačilne liste!

 

V državnem zboru je bil sprejet mega zakon ‒ Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID -19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki določa, da delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200,00 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do dodatka so torej upravičeni vsi delavci v zasebnem sektorju ne glede na dejansko izpostavljenost koronavirusu. Zakon tako enači delavce, ki delajo v varnem zavetju svojih domov (delo od doma), in delavce, ki morajo redno prihajati na delovna mesta, kamor sodijo tudi vsi zaposleni v trgovinski dejavnosti, lekarnah in bencinskih servisih. Slednje kategorije zaposlenih so namreč neprimerljivo bolj izpostavljene tveganjem, zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije od odločevalcev zahtevamo zvišanje omenjenega dodatka na način, da bo ta primerno nagradil najbolj ogrožene skupine delavcev.

 

Zaposleni v trgovini tako kot številni drugi delavci, ki danes redno odhajajo na svoja delovna mesta zaradi narave dela, so neprimerljivo bolj izpostavljeni tveganjem za svoje zdravje in zdravje svojih najbližjih. Prav zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pričakujemo, da bodo vsa trgovska podjetja, ki obratujejo v času krize, predvsem pa trgovine, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo, lekarne v zasebni lasti in bencinski servisi delavcem izplačale višje krizne dodatke, in sicer 500,00 EUR neto. Prav tako pričakujemo primerno prilagoditev omenjenih kriznih dodatkov s strani odločevalcev, in sicer najkasneje v sklopu drugega svežnja protikriznih ukrepov.

 

Kako v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije upravičujemo svojo zahtevo?

 

Zakon o interventnih ukrepih (33. člen) določa, da so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ-2) v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Kaj to pomeni za delodajalce, prikazujemo v spodnji razpredelnici.

 

Ta prikazuje, da je delodajalec že pri plači 1.000,00 € bruto razbremenjen prispevkov v višini več kot 200,00 €. Višja, kot je plača, večje so razbremenitve. Pri plači 2.000,00 € bruto znaša razbremenitev že skoraj 500,00 €, pri plači 3.000 € pa že več kot 700,00 €.

 

Ta ukrep omogoča, da delodajalci svojim najbolj obremenjenim kadrom, ki požrtvovalno delajo za dobrobit celotne slovenske skupnosti, izplačajo človeka vreden dodatek 500,00 €. Sploh delodajalci v trgovinski dejavnosti, kjer trenutno ne beležijo upada prometa ali s tem povezanih likvidnostnih težav, bi morali takšne ukrepe sprejeti prostovoljno, odločevalci pa naj jih ob tem podprejo oz. to zakonsko uredijo v drugem svežnju interventnih ukrepov.

 

 

 

Povsem nehigienično bi bilo, da zaradi državne pomoči podjetja kujejo dobičke na račun zaposlenih, zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pričakujemo primerno ukrepanje tako delodajalcev v trgovinski dejavnosti kot tudi odločevalcev. V nasprotnem primeru pa pozivamo delodajalce v trgovinski dejavnosti, da razkrijejo plačilne liste vodstvenih kadrov in tako omogočijo javno primerjavo plač tistih, ki so danes najbolj ogroženi in delajo v prvi bojni liniji, ter plače najvišjih članov uprave, ki delo opravljajo od doma in so tako tveganjem izpostavljeni v precej manjši meri.

 

 

Poslano v ukrepanje Trgovinski zbornici Slovenije, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Vladi Republike Slovenije ter v vednost Državnemu zboru RS, Državnemu svetu RS, pristojnim delodajalcem, Inšpektoratu RS za delo, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, zainteresirani javnosti in medijem.

 

Generalni sekretar

Ladi Rožič

 

 

Attachments:
Download this file (09-04-2020-SDTS-zvišanje kriznega dodatka.pdf)09-04-2020-SDTS-zvišanje kriznega dodatka.pdf[ ]230 Kb89 Downloads

 

 

SINDIKAT ZAHTEVA ODGOVORE MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO; POSLANA TUDI POBUDA ZA DOPOLNITEV KOLEKTIVNE POGODBE DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE

 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na Sindikat delavcev trgovine Slovenije naslovilo sporočilo, kjer zagovarjajo obstoječo spremembo Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, nove spremembe pa očitno ne načrtujejo. Odlok še vedno zagovarjajo z omogočanjem daljšega časovnega intervala opravljanja nakupov v prodajalnah in s tem manjšo koncentracijo kupcev, ob tem pa ne odgovarjajo na nobeno od drugih zastavljenih vprašanj s strani sindikata, kjer pojasnjujemo, zakaj ta ni ustrezen oz. ne služi svojemu namenu. Na zahtevo po dodatnem pojasnilu, ali so kršitve Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu danes res že postale sprejemljiva norma, pa na sindikatu do 8. ure, 25. 3. 2020, nismo prejeli odgovora. Inšpektorat RS za zdravje striktno preverja spoštovanje odloka, pri čemer iz terena pridobivamo povratne informacije, da zdravstvenega stanja zaposlenih in spoštovanja delovnopravne zakonodaje ob tem nihče ne preverja zares.

 

Celotno sporočilo objavljamo v priponki.

Attachments:
Download this file (SDTS-kolektivna-pogodba.pdf)SDTS-kolektivna-pogodba.pdf[ ]118 Kb100 Downloads

 

Povzetek intervencijskega korona1 zakona

 

Za lažje razumevanje smo vam pripravili povzetek prvega korona zakona:

1. BOLNIŠKI STALEŽ

Za vsakega delavca, ki bo šel v bolniški stalež, bo od 1. dne dalje krila nadomestilo država. To velja za vse oblike bolniške odsotnosti.

2. ZAPOSLENI, KI DELAJO

  • Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo za april in maj 2020 plačala država.
  • Vsi, ki delajo, se lahko nadejajo KRIZNEGA DODATKA:

a) Javni uslužbenci, ki delajo: upravičeni do 100% urne postavke osnovne plače, ki ga določi predstojnik
b) Vsakemu zaposlenemu v zasebnem sektorju, ki dela: izplačilo najmanj 200 € (oproščeno davkov in prispevkov). POGOJ: da plača posameznega upravičenca ne presega 3 x minimalne plače.

3. ČAKANJE NA DOMU

Plačilo nadomestil in prispevkov za čas čakanja na domu je prevzela država za 2 meseca in to za:

  • zaposlene v podjetjih, ki jih delodajalec v skladu z zakonom napoti na čakanje na delo doma; na delo jih lahko pozove do 7 dni v mesecu
  • za posameznike, ki ne morejo delati zaradi višje sile (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje meje,...).

Povračilo države je v višini 80% bruto plače, vendar ne manj kot minimalna plača, in največ 1.172,00 € neto. Delodajalec mora delavcu izplačati najmanj minimalno plačo oziroma nadomestilo, ki znaša 80% njegove plače.

Čakanje je lahko maksimalno 3 mesece, delavca se lahko napoti na čakanje do 31.5.2020. Delodajalec se zavezuje, da bo delavec zaposlen vsaj še za enako obdobje kot bo za delavca na čakanju prejel plačilo s strani države.

POGOJ:

  • podjetje mora dokazati, da je prišlo do 20% upada prihodkov v 1. polletju v primerjavi z 1. polletjem leta 2019 in
  • da v 2. polletju niso dosegli več kot 50% rast prihodkov v primerjavi z 2. polletjem leta 2019.

V nasprotnem primeru bodo zavezani vrniti dobljena sredstva.

Zakon velja od 13.3. 2020 dalje.

Za predmetno pomoč morajo podjetja podati elektronsko vlogo na ZRSZ.

Podjetja se morajo v zameno za pomoč države odpovedati:

  • dividendam
  • nagradam upravi
  • izplačila iz naslova poslovne uspešnosti

V primerih, ko ima podjetje le 1 zaposlenega in mu ne more zagotoviti dela vsaj za 50% delovni čas, ga lahko napoti na čakanje na domu.

4. VELIKE DRUŽINE

  • s 3 otroci bodo upravičene do mesečne pomoči v višini 100 €
  • s 4 otroci bodo upravičene do mesečne pomoči v višini 200 €

5. SAMOZAPOSLENI

So upravičeni do temeljnega dohodka:

  • za april v višini 350,00 € in
  • za maj v višini 700,00 €

dokazati pa morajo, da imajo v marcu izpad dohodka vsaj 25% v primerjavi s februarjem in aprila vsaj 50% v primerjavi s februarjem. To storijo tako, da izpolnijo elektronsko vlogo/prijavo/izjavo, ki je dostopna v javnih evidencah.

To NE VELJA za tiste, ki delajo po avtorski pogodbi, podjemni pogodbi, za dolžnike. V kolikor bodo zlorabili pomoč, jo bodo zavezani vrniti.

6. UPOKOJENCI

So upravičeni do posebnega enkratnega dodatka, če je njihova pokojnina nižja od 700€ in sicer:

  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 € = 300,00 evrov,
  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01€ do 600,00 € = 230,00 evrov,
  • in uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do 700,00€ = 130,00 eurov.

 

 

 

Datum: 23. 3. 2020

 

POZIV K RAZSODNOSTI IN RAZUMNOSTI DELODAJALCEV, SICER BODO DELAVCI POZVANI K ODKLONITVI DELA OZ. ZAPUSTITVI DELOVNEGA MESTA

Vlada Republike Slovenije je v petek, 20. 3. 2020, sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Med vikendom je Sindikat delavcev trgovine Slovenije pozorno spremljal odločitve posameznih delodajalcev, kako bodo odlok implementirali. Po informacijah, ki so navedene na spletnih straneh trgovcev, in skladno s povratnimi informacijami, ki jih redno pridobivamo s terena, so Spar, Hofer in Lidl zgledno implementirali odlok, medtem ko tega zlorabljajo predvsem Mercator, Tuš in E-Leclerc.

  • Mercator (uradna objava o odpiralnem času): »Za vsako regijo v Sloveniji smo določili ključne trgovine, katerih delovni čas bo do 20. ure, ostale trgovine pa bodo praviloma odprte do 18. ure, če že zdaj ne obratujejo po skrajšanem obratovalnem času. Tiste trgovine, ki obratujejo tudi v nedeljo, bodo odprte najdlje do 15. ure. Vse spremembe bodo pričele veljati 19. marca.«

  • Tuš (uradna objava o odpiralnem času): »Delovni čas vseh trgovin Tuš v ponedeljek, 23. 3. 2020: od 8. do 18. ure, izjeme od 8. do 16. ure oz. od 8. do 20. ure.«

  • E-Leclerc (uradna objava o odpiralnem času): »Obveščamo vas, da od petka 20. 3., obratujemo po spremenjenem delovnem času: od ponedeljka do sobote: 8:00 - 21:00, nedelje: zaprto.«

Mercator je v tem oziru tudi edini trgovec, ki ima na svojih spletnih straneh zelo nejasne informacije o odpiralnem času, navajajo celo to, da so določene trgovine odprte tudi ob nedeljah, kar vladni odlok prepoveduje. Čeprav prijav o kršitvah za to nedeljo nismo prejeli, bi v teh časih pričakovali bolj ažurno komunikacijo.

»V tem oziru ugotavljamo, da številne trgovine ostajajo odprte do 20. ure, ob tem pa se sprašujemo, ali je takšna izpostavljenost delavcev v trgovinski dejavnosti resnično potrebna. Ali je ta odločitev vlade res osnovana na razsodnosti in razumnosti ali se v ospredje postavlja krvavi denar?« poudarja Ladi Rožič, generalni sekretar v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije. Ob tem dodaja: »Zakaj se nekateri lahko držijo predlaganega obratovalnega časa, drugi pa ne? Ali to prebivalci RS resnično potrebujejo? Ta ista vlada nam namreč ves čas zagotavlja, da je zalog hrane dovolj in da nam na tem mestu ni potrebno skrbeti, da bi česar koli zmanjkalo. Odločevalci, nam lahko prosim pokažete rezultate te bolj razpršene potrošnje, ker mi opažamo zgolj stopnjevanje nestrpnosti?«

Skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ima delavec pravico odkloniti delo oz. zapustiti delovno mesto (52. in 53. člen), če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, kar virus COVID-19 zagotovo je. Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo zaposlene v zgoraj navedenih trgovinah pozval k uporabi teh členov, če delodajalci ne bodo ubrali bolj razumne poti in tako zagotovili dobrobiti in zdravja svojih zaposlenih. Delodajalci bi se morali prav tako zavedati, da od delavcev v pogodbah o zaposlitvi ni zahtevana uporaba osebnega avtomobila za prihod na delo in z dela, temveč uporaba javnega prevoznega sredstva, plačanega v višini 70 % mesečne vozovnice. Zaradi takih določil delavcem ni potrebno prihajati na delo, ampak je to njihova dobra volja. Delodajalec je tako delavcu dolžan zagotoviti prevoz ali 100 % povračilo potnih stroškov po kilometrini.

 

Zakaj je daljši odpiralni čas v takšnih razmerah tako zelo problematičen?

 

  1. Kolektivi v trgovinah so podhranjeni. Zdravih delavcev primanjkuje, tisti, ki ostajajo na svojih delovnih mestih, pa poročajo o številnih pritiskih delodajalcev za delo predvsem na podlagi neenakomerno razporejenega delovnega časa. Ker po številnih krajih že primanjkuje možnosti za dvoizmensko delo, so delodajalci, še bolj kot sicer, začeli zlorabljati sistem neenakomerno razporejenega delovnega časa in se tako fiktivno rešili izziva z nadurami, ki bi jih morali dodatno plačati. Primanjkljaj ur, ki jih tako določeni delavci naberejo v določenih dneh v tednu, morajo npr. nadoknaditi z nehumano 11- ali celo 12- in več urnim delom v soboto. V seštevku to nanese na 40 urni delavnik, kar pa je pravzaprav čista prevara sistema, ki delavcem odžira dodatni denar, ki bi ga sicer prejeli s plačilom nadur.

  2. Delavci na delovna mesta prihajajo v strahu pred izgubo službe, nekateri celo poročajo o znakih prehlada ali vročine, kar jih ne odvrne od tega, da bi prišli na delovno mesto. Drugi so bili v domačem okolju v neposrednem stiku z osebo, ki kaže znake okužbe, sami pa še nimajo simptomov. Hujši od koronavirusa je namreč strah pred izgubo službe.

  3. Prejeli smo celo prijave, vezane na kršitve Zakona o delovnih razmerjih, kjer delodajalci starejšim od 55 let nalagajo nadurno delo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje varstvo starejših delavcev (starejši od 55 let) ‒ delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja starejšemu delavcu ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Sem sodi tudi zloraba sistema neenakomerno razporejenega delovnega časa.

  4. Določitev odpiralnega časa pravzaprav sploh ne zagotavlja bolj razpršene potrošnje. Čeprav so se delodajalci večinoma že sami organizirali in uredili varovalni sistem spuščanja le določenega števila oseb v trgovino, lahko po informacijah s terena trdimo, da so trgovine ob določenih urah v dnevu praktično prazne, spet ob drugih urah pa je lahko v večjih trgovinah tudi do 70 in več oseb hkrati. Te se v zgolj nekaj sekundah znajdejo vse hkrati na oddelku sadja in zelenjave. Ljudje med seboj ne spoštujejo varnostne razdalje, prav tako nekateri ne uporabljajo rokavic ob zalaganju vozička s sadjem in zelenjavo. Zaposleni poročajo o izraziti nestrpnosti državljanov, celo verbalni in fizični agresiji.

     

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki je edini reprezentativni sindikat za trgovinsko dejavnost v RS, od odločevalcev zahteva posluh in dialog. Na dnevni ravni namreč spremljamo situacijo v državi, saj se na nas obračajo tako nižji kadri v trgovinski dejavnosti kot tudi poslovodje in celo delodajalci. Poznamo situacijo na terenu in pripravljeni smo na konstruktiven dialog.

 

Prvenstveno se v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije zavzemamo za varovanje zdravja zaposlenih v trgovinski dejavnosti in sodržavljanov. Prav tako s tem zagotavljamo nemoteno oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami za vse nas.

Poslano v ukrepanje na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Vladi Republike Slovenije ter v vednost Državnemu zboru RS, Državnemu svetu RS, Trgovinski zbornici Slovenije, pristojnim delodajalcem, Inšpektoratu RS za delo, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, zainteresirani javnosti in medijem.

Generalni sekretar

Ladi Rožič

 

 

Priloge:

  • Drugi izzivi, ki še ostajajo odprti in bi potrebovali pozornost odločevalcev.

  • Izbrana in anonimizirana e-sporočila, ki dnevno dežujejo na naslov Sindikata delavcev trgovine Slovenije.

 

Attachments:
Download this file (23-03-2020-SDTS-Priloga (002).pdf)23-03-2020-SDTS-Priloga (002).pdf[ ]238 Kb78 Downloads
Download this file (SDTS_01.jpg)SDTS_01.jpg[ ]48 Kb54 Downloads
Download this file (SDTS_02.jpg)SDTS_02.jpg[ ]49 Kb44 Downloads
Download this file (SDTS_03.jpg)SDTS_03.jpg[ ]39 Kb48 Downloads
Download this file (SDTS_04.jpg)SDTS_04.jpg[ ]46 Kb49 Downloads

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.