Torek 29 September 2020

Tiskovne konference

 

Trgovinska zbornica Slovenije svojih pomislekov ni ustrezno argumentirala

Vir:https://www.dnevnik.si/1042934323/posel/novice/trgovinska-zbornica-slovenije-svojih-pomislekov-ni-ustrezno-argumentirala

 

Če upoštevamo trgovino na drobno, brez motornih goriv, je bil maja, ko so bile trgovine v nedeljo zaprte, padec na medletni...

Poleg vprašanja odliva potrošnje v tujino je eno ključnih vprašanj v aktualni zgodbi o zaprtju trgovin v nedeljo, ali ljudje trošijo manj oziroma ali porabijo več druge dni v tednu. Odgovor na vprašanje bi lahko prinesla izključno empirična študija – ki ne obstaja.

Da bi bile prodajalne v nedeljo odprte, si v zadnjem času zelo prizadevajo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Ta je med svojimi člani opravila anketo, ki je pokazala, da bi se podjetjem, ki so pred koronavirusom poslovala tudi v nedeljo, v primeru zaprtja prodajaln v nedeljo promet v povprečju znižal za 10 odstotkov, nekaterim pa celo do 40 odstotkov glede na leto 2019. »Številke kažejo, da bi bile posledice za trgovce in širše gospodarstvo hude,« so v torek sporočili iz TZS. Takšne navedbe po oceni ekonomista in dobrega poznavalca razmer, ki je želel ostati anonimen, predstavljajo precejšnje posploševanje, vprašanje pa je, ali sploh držijo.

Za argumentirano razpravo bi bilo po njegovem mnenju treba izdelati empirično študijo, v katero bi bile vključene številne spremenljivke. Lahko bi jo izdelala Banka Slovenije, ki razpolaga s podatki o transakcijah prek plačilnih kartic v tujini, meni naš sogovornik. Tako bi lahko ugotovili, ali so se zaradi zaprtja prodajaln nedeljski in praznični nakupi premaknili v tujino, kar je bilo mogoče slišati iz političnih vrst, ki zagovarjajo odprtje prodajaln v nedeljo.

Višja potrošnja druge dni

Poleg morebitnega odliva potrošnje v tujino je drugo ključno vprašanje, ali ljudje zaradi zaprtja prodajaln v nedeljo manj trošijo oziroma ali več porabijo druge dni. Odgovor na vprašanje bi lahko prinesla vključitev daljše časovne serije podatkov v analizo, iz katere bi bilo mogoče izluščiti vedenje potrošnikov.

Iz podatkov, ki smo jih prejeli od Finančne uprave RS o izdanih računih na podlagi davčnih blagajn, je prvo nedeljo po lanskoletnih prvomajskih počitnicah, 12. maja, sedem največjih trgovcev izdalo račune v skupni višini 5,85 milijona evrov. Dan prej, v soboto, so izdali za 12,95 milijona, v petek za 12,9 milijona evrov računov, v ponedeljek 13. maja pa za 10,16 milijona evrov računov. Skupaj so v teh štirih dneh izdali za 41,86 milijona evrov računov.

Prvo nedeljo po letošnjih prvomajskih počitnicah, 10. maja, ko so bile skoraj vse prodajalne zaprte, je bilo izdanih za 22.498 evrov računov. Dan prej, v soboto, je sedem trgovcev izdalo za 15,12 milijona evrov računov, kar je bilo za 2,17 milijona evrov več kot primerljivo soboto leto prej, v petek pa za 16,67 milijona evrov računov oziroma 3,8 milijona evrov več kot na primerljivi petek lani. V ponedeljek 11. maja so imeli trgovci 13,09 milijona evrov prometa, kar je bilo 2,94 milijona evrov več kot na primerljivi ponedeljek lani. Skupaj je bilo v proučevanih štirih dneh izdanih za 44,92 milijona evrov računov oziroma okoli tri milijone evrov več kot v enakem obdobju lani.

Prvo nedeljo lanskega junija, 2. junija, je sedem trgovcev skupaj izdalo za 5,28 milijona evrov računov, od petka 31. maja do ponedeljka 3. junija pa je bilo skupaj izdanih za okoli 44 milijonov evrov računov. V primerljivem obdobju letošnjega leta, od petka 29. maja do ponedeljka 1. junija, je bilo skupaj izdanih za 44,43 milijona evrov računov.

0,7-odstotni padec

Ti podatki nakazujejo, da so potrošniki nedeljske nakupe v zadnjih tednih nadomestili z nakupi druge dni. Za dobre tri milijone evrov višjo potrošnjo v prvi polovici maja bi lahko pripisali ukrepom zaradi epidemije, ki so botrovali temu, da je bila poraba hrane in pijače doma višja, kot je običajno.

Zgornja analiza je zelo poenostavljena, relevantni zaključki bi bili možni na podlagi celovite študije, ki bi upoštevala prihodke vseh vrst trgovin in različne vplive. V empirični analizi bi bilo treba med drugim upoštevati neto učinek znižanja dohodkov precejšnjega dela prebivalstva med koronakrizo in solidarnostnega dodatka delu upokojencev, je dejal naš sogovornik. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS se je trgovina na drobno maja v primerjavi z lanskoletnim majem znižala za 10,6 odstotka. Toda če upoštevamo trgovino na drobno brez motornih goriv, je bil maja, ko so bile trgovine v nedeljo zaprte, padec na medletni ravni »le« 0,7-odstoten.

Zloženka SDTS

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

evropska agencija_za_varstvo_pri_delu

Spletna aplikacija OiRA je interaktivno orodje, namenjeno ocenjevanju tveganja v posameznih gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malim podjetjem.

http://www.oiraproject.eu/

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.