Petek 19 Oktober 2018

Delo ob nedeljah

Delodajalec mora z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec praviloma ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve (2) nedelji v mesecu, vendar ne več kot šestindvajset (26) nedelj v letu.

Delo ob nedeljah ni dovoljeno naložiti delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka.

Izjemoma, na podlagi izrecne pisne pobude delavca, sme delodajalec planirati in odrediti nadurno delo za:

  • delavce, ki skrbijo za otroka do treh (3) let starosti,
  • enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
  • enemu od staršev, ki skrbi za predšolskega otroka od tretjega leta starosti dalje

in to tako, de ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji,

in to tako, de ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji.

Delo ob nedeljah in delo na dela proste dneve (prazniki) je posebnost trgovinske dejavnosti zato je povsem razumljivo, da KPDTS ta vprašanja posebej ureja.

Temeljna omejitev je, da sme delodajalec delavcem odrediti največ dve nedelji v mesecu in ne več kot 26 nedelj v letu. Delo ob nedeljah ni dovoljeno naložiti delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka.

Izjemoma, na podlagi izrecne pisne pobude delavca, sme delodajalec planirati in odrediti delo ob nedeljah za:

•           delavce, ki skrbijo za otroka do treh (3) let starosti ,

•           enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,

•           enemu od staršev, ki skrbi za predšolskega otroka od tretjega leta starosti dalje

in to tako, de ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji.

Za ranljive skupine delavcev, kot so predstavljene zgoraj, velja strožja omejitev in sicer desetih nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji. Za to skupino delavcev je značilno, da lahko dajo pisno pobudo za delo v nedeljo. To pomeni, da delodajalec ne sme zgoraj omenjene delavce nagovarjati k nedeljskemu delu, temveč je to absolutno prepuščeno njihovim možnostim in interesu! Nagovarjanje zavarovanih delavcev k nedeljskemu delu lahko pomeni kršitev navedene določbe KPDTS. Vsak pisni pristanek delavca k nedeljskemu delu praviloma pomeni, da ni kršitve s strani delodajalca, razen če ta pristanek ni pridobljen z grožnjo, prevaro ali zmoto.

Ponudba delavca (Iz komentarja KPDTS): »Kolektivna pogodba ne določa vsebine pisne pobude delavca, na podlagi katere se delavcu lahko omogoči delo izven omejitev, ki jih določa ta kolektivna pogodba. Vsekakor mora biti pobuda takšna, da iz nje nesporno izhaja, da gre za željo in voljo delavca, zato predlagamo, da naj bo pobuda napisana lastnoročno, delavec naj navede v katero kategorijo sodi (npr. delavec, ki skrbi za otroka do treh let starosti) ter pobudo, da želi delati ob nedeljah oziroma dela prostih dneh in ne želi uveljavljati varstva, ki mu ga daje ta kolektivna pogodba. Pisna pobuda delavca ima naravo trajnega dokumenta v smislu, da izražena volja delavca velja vsakokratno za čas, ki ga je delodajalec za delavca z razporedom delovnega časa predvidel. Navedeno pomeni, da pisne pobude ni potrebno vsakič na novo podajati in velja za vsakokratno obdobje, ki ga zajema razpored delovnega časa. Delavec ima pravico pobudo kadarkoli odpovedati, pri čemer odpoved prične učinkovati z naslednjim obdobjem, ki ga zajema razpored delovnega časa. V kolikor delavec pisno pobudo odpove, mora, če se želi ponovno odpovedati zaščiti, podati novo pobudo.«

Kontakt z nami

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 / 43 41 253
Fax:01/ 43 27 094
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Davčna številka: SI 60310146
Matična številka: 5380901
Spletna stran: http://www.sindikat-sdts.si

Prijava na novice

Prijavite se na novice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.